Če se bojite letenja, si zapomnite letališča, ki jih bomo našteli – in se jim raje izognite. Statistika pravi, da se večina letalskih nesreč zgodi med vzletanjem in pristajanjem, terenske in podnebne razmere na teh letališčih pa lahko zadevo le poslabšajo.
Za pristanek na nekaterih od njih morajo piloti opraviti posebno usposabljanje in včasih morajo pristati brez kakršnih koli informacij s tal. Nekatera letališča se nahajajo preblizu urbanih območij, zaradi česar se prebivalci držijo za glave ob pristajanju in vzletanju. Torej, če kdaj pristanete na eni od teh stez, pilotom privoščite velik aplavz, zaslužijo si ga.
Letališče Tenzing-Hillary (Lukla), Nepal
Letališče Tenzing-Hillary je že več kot 20 let razglašeno za najnevarnejše letališče na svetu. Nahaja se na nadmorski višini 2438 metrov, med prepadom na eni strani in skalno steno na drugi strani. Vzletno-pristajalne steze so zelo kratke, letališče ima zelo malo elektrike in skoraj nič sodobne kontrole zračnega prometa. Tu lahko pristajajo in vzletajo le majhna letala in helikopterji, zaradi nepredvidljivega vremena pa letijo le zjutraj.
Letališče Princess Juliana, St. Maarten (Karibi)
Mednarodno letališče Princess Juliana na Karibih je zelo prometno, o čemer lahko pričajo številni turisti – s plaže. Letala namreč ob pristajanju in vzletanju preletavajo plažo, ob kateri je letališče. Steza je skoraj pol kilometra krajša od standardne, na eni strani letališča je omenjena plaža, na drugi pa gore. Verjeli ali ne, na letališko ograjo so morali obesiti opozorila, da je nevarno fotografirati letala med pristajanjem, potem ko je leta 2017 ženska umrla zaradi poškodb glave, ki jih je utrpela, ko je poskušala narediti selfie z letalom.
Letališče Paro, Butan
Letališče Paro je edino mednarodno letališče v Butanu. Nahaja se sredi Himalaje, na 2230 metrih nadmorske višine, poleti pa so dovoljeni le podnevi in ob dobri vidljivosti. Tukaj lahko pristane le 17 pilotov, ki so opravili posebno usposabljanje. Radarja namreč ni, zato mora pilot letalo upravljati popolnoma ročno, po pristajalnih postopkih, ki so jih oblikovali izkušeni piloti in proizvajalci letal. Steza je seveda prekratka in vidna le nekaj trenutkov pred pristankom, piše hrvaški portal PunKufer.
Letališče Cristiano Ronaldo, Madeira
Letališče Madeira ali od leta 2017 letališče Cristiano Ronaldo, preimenovano v čast legendarnemu nogometašu, rojenem na tem otoku. Slovi po kratki stezi, ki pa je danes skoraj dvakrat daljša in razširjena s 180 stebri v vodi, da je pristajanje letal čim bolj varno. Zaradi težkih vremenskih razmer so pristanki in vzleti zelo nevarni, močni atlantski vetrovi pa so krivi za pogosta turbulentna pristajanja.
Letališče Gibraltar, Gibraltar
Mednarodno letališče Gibraltar, znano tudi kot letališče North Front, je civilno letališče, ki oskrbuje britansko čezmorsko ozemlje Gibraltar. Letališka steza poteka skozi avenijo Winstona Churchilla, ki vodi do španske meje. Promet se ustavi ob vsakem vzletu ali pristanku letala, zato so postavili ovire in signalizacijo za nadzor gibanja vozil. Pista je med skalo in vrvečim mestom in se nenadoma konča tik pred morjem.
Letališče Courchevel, Francija
To letališče v Franciji je znano po eni najkrajših vzletno-pristajalnih stez na svetu – dolga je le 537 metrov. Letališče se nahaja sredi Alp in služi predvsem smučarjem. Letališče se nahaja na nadmorski višini skoraj 2000 metrov in kot da ni dovolj, da se mora letalo premikati in manevrirati med alpskimi vrhovi, je tudi sama vzletno-pristajalna steza zelo strma – naklon je 18,5 %. A to še ni vse, tudi razsvetljave ni, zato je letenje v slabem vremenu nevarno in vedno z zamudo.
Letališče Svalbard, Norveška
Letališče Svalbard na Norveškem Je najsevernejše letališče na svetu z javnimi rednimi leti. Vzletno-pristajalne steze so zgrajene na debelem ledu, ki se ne topi, vsaj nekoč se ni. Študije kažejo, da bo globalno segrevanje kmalu povzročilo resnejše upogibanje in poškodbe vzletno-pristajalne steze, zato to letališče ne bo več dolgo obratovalo, še piše PunKufer.
