(KOMENTAR) Poslušnost ali kazen: Palčka v nos, ravnatelji pa naj se znajdejo

Urška Mlinarič
12.11.2021 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

"To je treba narediti. Kako, na kakšen način, me ne zanima. Naloga mora biti opravljena, sicer sledi kazen." Takšnemu diskurzu pravimo avtoritarni način vzgoje, za katerega že desetletja strokovnjaki na področju vzgoje in izobraževanja ugotavljajo, da ni primeren, ko se pričakujejo kreativnost, individualnost, inovativnost, ki omogočajo razvoj zdrave samozavestne osebnosti. Tovrstna vzgoja se ne obnese pri otrocih, zato je naravnost tragikomično, kako tovrsten način retorike že več kot leto in pol pri odraslih državljanih te države preizkuša oblast. Vedno znova, ne da bi premislila reakcije in spremenila ravnanja, ponavlja vedno iste pristope delovanja. Zato se ji odzivi ljudi vračajo kot bumerang in predvsem v tem epidemičnem času, ko štejemo ducat smrtnih žrtev dnevno, brez ustreznega učinka.

Zgodba s samotestiranjem otrok je repriza že videnega. Ravnatelji, ki so v času epidemije strelovod oblasti na eni strani in staršev na drugi, že ves čas opozarjajo, da ob tem, ko jim naročajo izvajanje vedno novih ukrepov, nujno potrebujejo poleg zakonske podlage za njihovo izvajanje tudi jasna navodila, kaj in kako jih izpeljati. Nato pa se bodo že sami organizirali. A ne, tudi v tokratnem primeru samotestiranja je ministrstvo za izobraževanje v podobi državnega sekretarja Damirja Orehovca, saj ministrice za izobraževanje Simone Kustec razen obiskov v tujini in spletnih mednarodnih srečanj izobraževalni proces v Sloveniji že dolgo več ne zanima, demonstriralo popolno nesposobnost izvajanja epidemioloških ukrepov v izobraževanju.

Da je samozaščitne ukrepe, kot jih je minuli teden predlagala oblast, mogoče izvajati, dokazujejo sosednje države – Avstrija in Italija. Vendar je v to treba vložiti veliko priprav, nujna je spoštljiva in predvsem nenehna komunikacija med oblastjo in šolskimi predstavniki in ne nazadnje tudi s starši. Zgolj grožnje s kaznijo, kot smo jih deležni tudi tokrat – če ukrepi ne bodo spoštovani, bo nujna šola na daljavo – lahko rezultirajo v tem, čemur smo priča vse od začetka tretjega covidnega šolskega leta.

Starši grozijo ravnateljem in učiteljem, da njihovi inteligentni sončki že ne bodo nosili mask ali si podrgnili s palčko v nosu. Od ravnateljev pa se pričakuje, da naj odpravijo vse patologije in družbena nesoglasja, ki jih s povsem neprimernimi potezami na prebivalcih vadi država.

Zaradi anemične ministrice za izobraževanje vlada discipliniranje najbolj vadi na vzgoji in izobraževanju. Zato ni presenetljivo, da tudi tokrat ni popustila, saj ljudem, v tem primeru staršem, oblast enostavno ne zaupa. Ravnatelji pa naj se zdaj znajdejo, kakor vedo.

Že leto in pol na področju obvladovanja epidemije tako spremljamo popolni amaterizem vlade, ki ji nekritično prikimava del stroke. S čimer so nas zavestno pripeljali do točke, kjer smo. Neprimerni vzgojni pristop pač daje rezultate; od manjših odklonov do zelo hudih prestopkov. In zato ni čudno, da smo v EU na samem vrhu po številu okužb na milijon prebivalcev. Patologija pač rodi patologijo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta