Brezje, Dogoše in Zrkovci so med najstarejšimi vasmi, ki so sedaj povezane v občino Maribor. V zgodovinskih virih so omenjene še prej kot Maribor. Leta 1996, ko so bile ustanovljene mestne četrti in krajevne skupnosti, sta bili po prvem predlogu občine naselji Dogoše in Zrkovci vključeni v krajevno skupnost Miklavž na Dravskem polju, ko je bil ta še del občine Maribor. Krajani Dogoš in Zr
Želijo si lepšega bivalnega okolja
Tudi predsednik sveta Štrucl pravi, da se, čeprav je to po površini največja med četrtmi občine Maribor, počutijo nekoliko odrezane od mesta. "Skozi našo mestno četrt je speljan visokotlačni plinovod, pa nimamo plina, imamo visokoenergetske daljnovode, imamo avtocesto s črpalko, a nimamo dostopa do nje z lokalne ceste," ironično našteva Štrucl.
V njihovi mestni četrt je locirana tudi čistilna naprava, a še nimajo, spet ironično, povsem urejene kanalizacije, kar znižuje kakovost bivanja krajanov. "Imamo največ infrastrukture, od katere imata korist država in občina, nam pa zmanjšuje vrednost bivalnega okolja. Zato pričakujemo, da nam bo občina to delno povrnila z investicijami v infrastrukturo," pravi Štrucl. Pri gradnji plinovoda se je denimo kar precej zataknilo. Na Dupleški cesti je nujen pločnik, prav tako v Šentpetrski ulici, ki iz Brezja vodi do avtoceste. Ker je ulica vedno bolj obremenjena z vozili, je tudi tam treba poskrbeti za varnost pešcev in kolesarjev. Zato si od vsega najbolj želijo izboljšanje prometne infrastrukture. Lani so bili prikrajšani za proračunski denar občine, izpadel je denar za kanalizacijo v ulici Za peklom v Brezju, za 25 metrov pločnika v Dogošah in Zrkovcih, za nekaj uličnih svetilk v ulici Logi, kjer živi krajan na invalidskem vozičku ... A Štrucl ostaja optimističen in upa, da se bo v prihodnje v proračunu našlo mesto tudi za njihovo četrt.
Velika tržnica Maribora
Poudariti pa je treba tudi številne svetle plati. Štrucl je izjemno ponosen na že omenjene prostovoljne gasilce, ki so ob svojem delu zmeraj pripravljeni priskočiti na pomoč, pa denimo na kmetijo Šlamberger, ki je največji pridelovalec krompirja v Sloveniji. "Za Maribor smo lahko ena velika tržnica," veselo izpostavlja sogovornik. Poleg razvoja kmetijstva so po Štruclovih besedah svetle strani četrti tudi pevski zbori in društvo upokojencev. Izpostavlja denimo čebelarsko društvo Pobrežje - Duplek, v katerem je trenutno aktivnih 28 članov. Poleg čebel so v mestni četrti priljubljene še ptice, Društvo za varstvo in vzgojo ptic namreč uspešno deluje že 92 let. Vsako leto priredijo razstavo v trgovskem centru Europark in na ogled postavijo več kot 1300 ptic različnih vrst.
