Naročnine
Novice Štajerc Moj uspeh Kvadrati Zgrabi znanje Počitnice Dan zame Tiskana Izdaja Osmrtnice

zadnje objavljene

pogledi

 več

mnenje

 več

Naša prihodnost je negotova

Peter Glavič, Ruše
05.12.2016 17:56
Večer, 19. novembra 2016
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Anton Žunič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, je v razgovoru za Večerovo prilogo V soboto dejal, "da bi morali povečano zaupanje ljudi, ki ga je ta vlada ustvarila, … potrditi še z izdajo nekaj več državnih obveznic … Državljan naj bi kupil obveznico, saj bi tako zaslužil več kot v banki; ker bi sekundarni trg deloval, pa bi vedel, da jo bo lahko brez večjih izgub kadarkoli prodal." Očitno v kabinetu predsednika vlade dr. Mira Cerarja sploh ne vedo, da je država pred slabimi tremi leti razlastila več tisoč imetnikov podrejenih obveznic večinsko državnih bank, sto tisoč njihovih delničarjev, posredno pa še pol milijona državljanov v vzajemnih in pokojninskih skladih in zavarovalnicah. Očitno tudi ne vedo, da je sedanja vlada prodala NKBM pod vsako razumno ceno, predno je sodni sistem odločil, čigava sploh je. S tem se je odrekla tudi obljubljeni pravni državi. Nič ne kaže, da bi se vlada in druge državne inštitucije pripravljale na drugačno politiko do vlagateljev, zlasti malih.

Zaupanje v kapitalski trg je zato drastično upadlo. Medtem ko se ameriški indeks obveznic S&P 500 letos približuje trikratniku vrednosti iz januarja 2005 in nemški Dax dvakratniku, je SBI komaj na 0,8-kratniku, torej znatno nižje, kot je bil pred 12 leti, in še pada. Če primerjamo razvitost finančnega sistema Slovenije in EU, vidimo, da je tržna kapitalizacija delnic med krizo padla pod 40-odstotno raven iz obdobja 2002–2005 (ob tem zanemarimo 65-odstotni balon v letu 2007). Po razlastitvi delnic in podrejenih obveznic je spet strmo upadla, tako da danes dosega manj kot 20 odstotkov razvitosti EU. Za primerjavo: razvitost zavarovalništva je okoli 65 odstotkov povprečja EU in raste, razvitost bančništva pa je padla s 35 odstotkov na 30 odstotkov povprečja EU in še naprej počasi pada. Slovenija je po razmerju med cenami delnic in dobički na delnico za vsemi evropskimi državami, tudi za Turčijo, je samo pred Rusijo.

Svetovni ekonomski forum Slovenijo uvršča po indeksu konkurenčnosti na 59. mesto od 144 držav, po razvitosti finančnega trga pa je šele na 118. mestu. Analize revije Forbes kažejo, da je Slovenija na lestvici najboljših držav za poslovanje na 20. mestu od 144 držav in le 60. po spoštovanju lastnine. V ekonomski svobodi je na 90. mestu od 178 držav po indeksu Fundacije Heritage in na 97. mestu od 159 držav po primerjavah Inštituta Fraser. Po podatkih Svetovne banke je po učinkovitosti sodstva pri reševanju sporov 117. od 189 držav, čeprav je sicer na 29. mestu.
Vzajemni in pokojninski skladi so skupaj z zavarovalnicami zato pobegnili v tujino, kjer ustvarjajo delovna mesta. Pri nas že od sesutja vzajemnih skladov Proficia v letu 1996 ni novih izdaj delnic. Borza je namenjena samo razprodaji premoženja in to se kaže na sekundarnem trgu. Na organiziranem trgu kotira samo 41 podjetij - na začetku leta 2007 jih je bilo nad sto. V odprtem pismu slovenskim finančnim skladom, njihovemu združenju in zavarovalnicam sem postavil vprašanje, zakaj ne kupujejo slovenskega premoženja na razprodajah, temveč vlagajo v tujino. Agencijo za trg vrednostnih papirjev sem vprašal, zakaj v Sloveniji ni primarnih izdaj delnic in se morajo podjetja preveč zadolževati pri bankah; zakaj si SBI po krizi ne opomore tako, kot so si drugi indeksi v EU in svetu. Kaj bi morali storiti, da bi postali podobni drugim državam EU? Odgovora nisem dobil niti enega.

Neposredne tuje naložbe v Sloveniji se približujejo 13 milijardam evrov, imamo še za 15 milijard državnega premoženja. Slovenska gospodinjstva imajo 40 milijard finančnih sredstev, od katerih je polovica v bankah in gotovini, 6,8 milijarde evrov v zavarovalnicah in pokojninskih shemah. Čeprav so obresti padle na nič, prebivalstvo noče vlagati v delnice in obveznice, saj jih je zaupanje v pravno državo stalo preveč. Tudi podjetja imajo čez 41 milijard evrov finančnih sredstev, od tega za 5,8 milijarde depozitov in gotovine, vendar v slovenski trg kapitala niso pripravljena vložiti niti evra več. Banke se kopljejo v depozitih in vpoglednih vlogah, vendar ne financirajo gospodarstva. Tujci kupujejo naša podcenjena podjetja in banke, ki se jih sami ne upamo več (ponovno) kupiti, in izrivajo male delničarje iz njih. Kupljena podjetja selijo v davčne oaze. Nekateri odpuščajo zaposlene, prodajajo tujo hrano in pijače ... Pri nas pa je vse več revščine, lakote in bolezni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta
  • Večer mediji d.o.o.
  • Gosposka ulica 8, 2000 Maribor
  • Vse pravice pridržane
  • Nadzorni organ AKOS