Sodelovanje (po)ustvarjalcev klasične glasbe in drugih - sodobnejših, iz drug(ačn)ih izhodišč izhajajočih, a vendarle bolj k nadčasovno estetskim vrednotam kot na primer zgolj k trenutnemu komercialnemu uspehu stremečih glasbenih zvrsti - je gotovo eden od možnih načinov približevanja resne glasbene umetnosti marsikdaj vrednostno dezorientiranemu sodobnemu času in bolj poglobljenega poslušanja manj vajeni publiki. Na Festivalu Maribor je tako z bolj tradicionalno klasičnimi sodelovalo že mnogo predvsem jazzovskih glasbenikov.
Basovsko trobilo v redki vlogi
Atanasovskega poznamo kot jazzovskega glasbenika, ki se pogosto navezuje na tradicije Balkana, predvsem Makedonije, od koder so njegovi predniki, pa tudi na slovensko ljudsko glasbo. Pri nekaterih projektih se je približal estetiki klasične glasbe, pri drugih lahkotnejši popularni glasbi s pridihom (na momente že kar malce zafrkantskega) swingovskega šansona.
Stari pridih novega
Svojski kuriozum je bila že prva točka sporeda. Iz dežele Kranjske (torej današnje Slovenije) izvirajoči ter večinoma v današnji Avstriji in Češki delujoči renesančni skladatelj Jakob Gallus (1550-1591) je povečini skladal liturgično vokalno glasbo. Moralne lekcije, v katerih (namerno malce disonantno) posnema živalske glasove, so redka posvetna izjema. Velik izziv je že prirediti vokalno zborovsko glasbo za klasični godalni orkester in ob tem ohraniti humorni občutek latinskih besedil. Mariborski nastop je uspešno združil priredbo Klemna Hvale in improvizirane vložke obeh solistov.
Duhovito prepletanje srednjeveške, etnojazzovske in klasične glasbe
Jabolko in drevo
Mladi violončelist Ariel Vei Atanasovski je sicer bližje komponirani klasični glasbi, a med nastopi s svojim očetom Vaskom se uveljavlja tudi kot jazzovski improvizator. Da mu je bila glasba tako rekoč položena v zibko - tudi njegova mama Tina Sovič je glasbenica, članica zasedbe Djembabe, ukvarja se predvsem s tradicionalnimi (zahodno)afriškimi tolkali -, sta oče in sin dokazala na včerajšnjem popoldanskem brezplačnem koncertu v Narodnem domu, namenjenem družinam z otroki. Odigrala sta ducat krajših klasičnih skladb, predvsem iz obdobij baroka, klasicizma in romantike. Saksofon, ki ga v času njihovega nastanka še ni bilo, je v njunih priredbah prevzel vodilno melodično vlogo. Mlajši Atanasovski pa je prepričljivo pokazal svoj talent prav na koncu, s solistično skladbo Julie-O, ki jo je leta 1997 napisal sodobni ameriški skladatelj Mark Summer.