Zora Štok
Irma in Harvey sta imeni, ki ju na Karibih in Kubi ter Floridi ne bodo pozabili. Sta namreč orkana, ki sta v razmiku nekaj dni pustošila od Atlantika čez karibske otoke do Floride v ZDA in po Teksasu ter Louisiani. Po slednjih državah je svoj uničujoči pohod zadnje dni avgusta opravil Harvey, eden redkih orkanov, ki nosi moško ime. Po prvem sunku je sicer oslabel v tropsko nevihto, kar pomeni, da se je hitrost vetra znižala in moč orkana nekoliko zmanjšala, a je Harvey v svojem prvem udaru predvsem v Teksasu povzročil tudi strahovite, katastrofalne poplave. Posledice škode, ki jo je povzročil, so ocenili na 190 milijard dolarjev, tako da je Harvey "najdražja naravna katastrofa, ki se je kdaj zgodila v ZDA".
Nekaj dni za Harveyjem je svojo uničevalno pot začela Irma. Potem ko je na nekaterih manjših tropskih otokih (Barbuda, Saint Marteen) zbrisala s površja vse, kar ni bilo trdno sezidano, uničila tudi nekaj pomembnih letališč in terjala 27 mrtvih, se je znesla še nad Kubo. A tam so bile oblasti bolje pripravljene, evakuirali so skoraj milijon ljudi, kljub temu pa je zaradi orkana umrlo deset ljudi. Po navedbah kubanske civilne zaščite so žrtve umrle zaradi električnega udara, utopitve ali zrušenja zgradb, večinoma na območju Havane. Nekatere žrtve niso upoštevale navodil o evakuaciji. Irma je v Havani pustošila z vetrovi s hitrostjo do 150 kilometrov na uro. Deli mesta so bili poplavljeni. Orkan je veliko škode povzročil predvsem v osrednjem delu otoka, kjer so vetrovi pihali s hitrostjo do 256 kilometrov na uro, so poročali kubanski mediji.
Zakaj imajo orkani ženska imena
Orkane so meteorologi sprva imenovali s posebnimi šiframi, njihovo gibanje pa so predvidevali s koordinatami. Potem se je izkazalo, da je to zelo zapleteno, sploh ko je bilo treba hitro ukrepati in pripraviti opozorila prebivalstvu ali celo evakuacije. Zaradi lažjega razumevanja so orkanom začeli dajati imena. Sprva le ženska, od leta 1979 pa tudi moška. Izročilo pravi, da so jim zgolj ženska sprva dajali zato, ker so po svoji dekletih in ženah tropske nevihte poimenovali ameriški vojaki, ki so se med drugo vojno bojevali na Atlantiku, meteorologi pa so prevzeli to tradicijo. Kasneje so ženskim imenom orkanov dajali še moška imena, a jih je bistveno manj kot ženskih. Seznam imen po abecednem vrstnem redu, brez črk Q in U, je narejen za šest let vnaprej. Torej bo letošnji seznam znova v uporabi leta 2023. A brez Irme in Harveya. Velja namreč pravilo, da s seznama črtajo imena najbolj uničujočih orkanov oziroma tistih, ki povzročajo veliko žrtev in ogromno gmotno škodo.
Še žerjavi padajo
Irma je potem sunkovito krenila proti Floridi. Tam so se na orkan večinoma dobro pripravili - na zidanih objektih so zabarikadirali okna in vrata, umaknili avtomobile. Trgovine so bile nekaj dni pred pričakovanim prihodom Irme prazne, na bencinskih črpalkah pa nepregledne vrste. Ljudje so se pripravljali na evakuacijo in na pričakovane težave s preskrbo. In Irma je seveda udarila. Tako zelo, da je v Fort Lauderdalu podrla dva velika industrijska žerjava. Irma je na vzhodni obali Floride povzročila najmanj en tornado, ki je v kraju Palm Bay uničil šest mobilnih domov, v Fort Lauderdalu, Miamiju, Tampi in drugje pa so uvedli policijske ure, ker je začelo prihajati do ropov trgovin in tudi hiš. V Fort Lauderdalu so aretirali devet mladcev, ki so kradli športne copate iz trgovine.
Uničujoča moč orkanov in tajfunov
Katrina zahtevala 1800 življenj
Vsaj tako slab spomin kot na Irmo imajo v ZDA tudi na Katrino. Orkan s tem imenom je po štirih ameriških zveznih državah - Louisiani, Mississippiju, Floridi in Alabami - pustošil leta 2005. Irma pa - za spremembo od Katrine - ni terjala toliko žrtev. Katrina je namreč povzročila okoli 1800 smrtnih žrtev, materialno škodo so ocenili na 150 milijard dolarjev. Katrina je pod vodo spravila okoli 80 odstotkov New Orleansa, mesto je bilo videti kot po apokalipsi. Zaradi orkana, ki je na trenutke dosegel hitrost do 240 km/h, je v nekaj dneh narasla tudi gladina jeza Pontchartain na severu mesta, jez je pod pritiskom vode popustil in voda se je spustila v staro mestno jedro. Mesto, ki si še niti ni opomoglo od orkana, je tako zadela še ena katastrofa. Posledice odpravljajo še danes, deset let po divjanju Katrine.
Sunki vetra dosegali 378 km/h
A huda tropska neurja se razdivjajo tudi na drugem koncu sveta. Še je živ spomin na tajfun Haiyan, ki se je leta 2013 razdivjal na Filipinih in terjal skorja deset tisoč žrtev. Na trenutke so sunki vetra dosegali 378 km/h, veter in poplavni valovi, ki so včasih segali do drugega nadstropja zidanih zgradb, so odnašali vse pred seboj. Izginjali so ljudje, stavbe, uničena so bila riževa polja. Priče divjanja Haiyana so povedale, da je bilo, kot da bi bil udaril cunami. Ko je tajfun opustošil Filipine, se je nekoliko oslabljen usmeril proti Vietnamu, kasneje pa še proti južnemu delu Kitajske, kjer je spet pridobil moč. Evakuirali so 300 tisoč ljudi, valovi so bili na trenutke visoki tudi več kot deset metrov.
