Razlog za to, da nasedamo spletnim prevarantom, je hitra in preprosta internetna komunikacija, ki omogoča razne prijeme, tudi goljufive, in ustvarjanje lažne identitete. Največkrat se goljufije zgodijo kar preko družbenih omrežij, saj preko njih komunicirajo milijoni ljudi. Spletni goljufi zato z različnimi prijemi med njimi iščejo žrtve za različne zlorabe, od nakupov nič vrednih in preplačanih izdelkov do izsiljevanja. Zato ni odveč navesti nekaj osnovnih opozoril, kako se spletnim prevaram in drugim nevarnostim izogniti za vsako ceno. Kot ugotavljajo v slovenskem nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, kljub večkratnim opozorilom mnogi uporabniki spleta še vedno naivno in zlahka nasedejo na vse mogoče prevare.
Nujno poglej in nov iphone
Na družbenih omrežjih se vsak dan najde na tisoče zanimivih objav. Ker smo ljudje radovedna bitja, si nikakor ne moremo pomagati, da ne bi preverili šokantnih povezav, kot so "Vklopljena kamera posnela notranjost letala med nesrečo", "Nova vrsta kače iz Južne Amerike pojedla že tri ljudi" in podobne. Kliknemo, ker smo radovedni, in že smo žrtev prevare. Pred ogledom moramo namreč še kaj narediti, pogosto nadgraditi katerega od predvajalnikov, Flash na primer. S tem smo naredili prvi korak k okužbi računalnika, ki za povrh v našem imenu enako obvestilo pošlje vsem vašim prijateljem v omrežju, preko katerega posnetek gledamo.
Kako se izognemo prevari
Pri spletnih trgovinah najprej preverimo, kdo je spletni trgovec in ali je naslov v skladu z institucijo, ki jo predstavlja. Izogibajmo se naročilom zunaj Slovenije ali Evrope, saj nas na tem območju ščitita tržni inšpektorat in evropski potrošniški center, drugje po svetu pa niso zavezani k spoštovanju evropske zakonodaje. To pomeni, da kot kupec ne moremo odstopiti od pogodbe, zahtevati vračila kupnine ali zamenjati blaga. Prepuščeni smo načelu "kar dobiš, to imaš".
Zelo pomembno je tudi, da se v svoje račune ne vpisujemo preko javnih računalnikov, saj se gesla brez naše vednosti lahko prestrezajo. Elektronsko pošto raje pošiljajmo s telefona, tablice ali prenosnega računalnika. Če kljub vsem preventivnim ukrepom postanemo žrtev spletne goljufije, najprej pokličemo policijo in se za preklic plačila skušajmo dogovoriti z banko. Za tehnično pomoč pri izsleditvi pošiljatelja elektronske pošte in lokacije spletnega mesta se lahko obrnemo na SI-CERT, slovenski nacionalni center za kibernetsko varnost. Na njihovih spletnih straneh najdemo tudi veliko informacij o varni uporabi spleta.
Ponaredki in sumljive aplikacije
Na Facebooku in drugih omrežjih oglašujejo razne spletne trgovine, ki ponujajo dizajnerske torbice, trenirke, ure in očala s popusti tudi do 90 odstotkov. Taki nakupi se končajo slabo, saj kupec blaga sploh ne prejme, če ga že prejme, je izdelek v zelo slabem stanju ali pa ga zasežejo na carini in mora naročnik sam plačati še uničenje izdelka. Tudi pri takšnih nakupih ne zaležejo večkratna opozorila, da bomo na koncu zagotovo večkrat preplačali nekaj, kar je na prvi pogled zelo poceni. Zato velja nakupe opravljati le preko preverjenih spletnih portalov in preko zanesljivih plačilnih poti. Podobna zgodba je prodaja različnih ponaredkov. V nakup teh se večinoma spustimo zavestno, z vedenjem, da ne kupujemo originala. Zato tudi razočaranje, če je izdelek morda nekvaliteten ali ne ustreza pričakovanjem, ni tako veliko, kot če nas ogoljufajo z nakupom domnevno originalnega izdelka znane blagovne znamke.
Kliknemo, ker smo radovedni
Previdno z maili, ki zahtevajo podatke
Velikokrat se tudi zgodi, da na naš elektronski naslov prispe sporočilo Facebooka ali katerega drugega omrežja z navodilom, da moramo podaljšati račun, ker bo kmalu potekel, če tega ne storimo. Ne Facebook ne druga omrežja takšnih sporočil ne pošiljajo, a mnogi nasedejo. In v mail napišejo več osebnih podatkov, ki so tudi v profilu omrežja, in tako goljufom na še en način dovolijo oziroma olajšajo dostop do podatkov, ki jim potem omogočajo različne zlorabe. Tudi obvestila "Na facebooku te čaka novo sporočilo" ali "Nekdo vam skuša ukrasti vaš profil!" nas napeljujejo k ponovnem vpisu podatkov, sploh če se moramo po pregledu pošte ponovno vpisati v račun. Če to storimo, se lahko od svojega profila kar poslovimo.
Na facebooku preži na premalo pozorne uporabnike še ena nevarnost spletne goljufije. To so strani, ki na svoji ali naši časovnici, če jim tega ne preprečimo, objavljajo reklame za različne artikle s cenami, odgovarjajo na komentarje uporabnikov in preko zasebnih sporočil prejemajo naročila. Ker niso spletni trgovci ali registrirana podjetja, takšni prodajalci niso zavezani k spoštovanju potrošniške zakonodaje. To pomeni, da ni mogoče odstopiti od pogodbe, zahtevati vračila kupnine ali zamenjati blaga, če z njim nismo zadovoljni. Še ena stvar torej, na katero moramo biti pozorni pri nakupovanju preko spleta.
Intimni posnetki in izsiljevanje
Hitra izmenjava slik in možnosti pogovorov v živo so sčasoma na internet prinesli še eno nevarnost - izsiljevanje. Včasih se zgodi med znanci oziroma nekdanjimi partnerji, včasih z neznanci. Lahko se zgodi, da nas po facebooku med prijatelje doda privlačna neznanka (ali neznanec, če gre za ženske), ki nas po nekaj uvodnih klepetih povabi na komuniciranje po skypu ali messengerju. Ko prižgemo kamero, je na drugi strani oseba velikokrat že brez oblačil, in če nasedemo lepim besedam z druge strani kamere, smo naredili prvi korak, da postanemo žrtev izsiljevanja. Na drugi strani nas namreč posname(jo) s spletno kamero in potem se začne. Najprej grožnja z objavo videa ali fotografij, če ne nakažemo denarja. Zahteve so precejšnje, tudi po več tisoč evrov, in se sčasoma stopnjujejo, ker neznanka ali neznanec kljub obljubam fotografij oziroma posnetkov ne izbriše.
Previdno torej, če se odločimo, da z nekom komuniciramo brez oblačil.
