Zakaj so zahteve po spoštovanju mednarodnega prava vse bolj revolucionarno dejanje?
"Države so bile vedno bolj pripravljene se zavezovati z različnimi deklaratornimi normami kot prevzeti odgovornost ob kršitvah mednarodnega prava. Število mednarodnopravnih obveznosti narašča in zagotovo je še vedno pravilna misel Louisa Henkina, da večina držav večino časa spoštuje večino norm mednarodnega prava. A ko se kršijo temeljne, obvezujoče norme, je to vidno in v središču pozornosti medijev in javnosti. Zato morda občutek, da gre za revolucionarno zahtevo. Še posebno, če si kršitve privoščijo velesile, nad katerimi je le modro nebo. To je star in aktualen problem. Ob kršitvah mednarodnega prava stalnih članic Varnostnega sveta ZN ni mehanizma, da bi sprožili postopke, saj uporabijo veto. Zato morda razočaranje po zanosu iz časa ob koncu hladne vojne, ko se je zdelo, da ne bo več večjih odstopanj od temeljev mednarodnega prava. Interesi regionalnih velesil se vse bolj kažejo v njihovih odločitvah. Države, ki so bile podrejene in pod zatiralskimi, kolonialnimi režimi, dvigujejo glas. Danes moramo najti odgovor, ne kako države prisiliti v nekaj, ampak kako jih neprestano vzpodbujati, da koristi tudi njim, če ravnajo skladno z mednarodnim pravom. Ne gre le za koristi posameznikov, ampak celotne družbe, če je ravnanje skladno z mednarodnim pravom."
Slovenska kandidatka za mesto v odboru Združenih narodov za človekove pravice prof. dr. Vasilka Sancin je predstojnica Katedre za mednarodno pravo in Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose. Vodilna strokovnjakinja za načelo odgovornost zaščititi je tudi mentorica pravne klinike za varstvo okolja, kjer so letos pripravili analizo o manku pravnih zaščit za okoljsko razseljene osebe.
Ameriški muzej holokavsta in organizacija Fortify Rights sta predstavila leto dni trajajočo raziskavo, v kateri ugotavljajo, da vojska Mjanmara nad muslimanskim prebivalstvom Rohing izvaja "nikoli prej videno, razširjeno in sistematično kampanjo nasilja", ki izpolnjuje znake genocida. ZN so preganjanje in poboje označili za "šolski primer etničnega čiščenja".
"Univerzalnost temeljnih človekovih pravic zahteva, da so te zagotovljene vsem. In njihovo nespoštovanje v eni državi povzroča napetosti in konflikte, ki v globaliziranem svetu hitro prerastejo svoje okvire in imajo globalne posledice. Zato je v interesu nas v Sloveniji, da se grozodejstva, kot je stradanje prebivalstva v Jemnu, preprečujejo."
"Danes se zaradi tehnološke in medijske revolucije ne moremo delati nevedne. Ni razloga, zakaj bi se morali ukvarjati s problemom v sosednji občini bolj kot s problemom trpečega prebivalstva v Jemnu ali Mjanmaru. Tudi možnosti za uspeh niso nujno večje, če poskušamo nekaj rešiti v svoji okolici, kot če sodelujemo pri globalnem gibanju za zaščito ljudi. Opravičil za neaktivnost ni."
