Nekdaj in zdaj: Električni avtomobili si utirajo pot

Odrinili so zgodaj zjutraj, čakala jih je več kot sto kilometrov dolga pot. Berta Benz je možu Karlu, sicer talentiranemu izumitelju, ki pa ni imel dovolj velikega samozaupanja in je neuspešno privabljal investitorje, pot zamolčala. Odrinili so zgodaj zjutraj.

Patent motorwagen III je bil trikolesnik, poganjal ga je enovaljni motor z 1,5 kW. Rezervoarja za gorivo ni bilo, pač pa približno 4,5 litra petroleja v uplinjaču. Gorivo je kmalu pošlo, zato ga je Berta Benz kupila v lekarni, kjer so tedaj sicer prodajali petrolej. Ko se je zamašil dovod goriva, ga je očistila z iglo za klobuk. Težave so bile tudi z lesenimi zavorami, zato je našla čevljarja, da jih je oblekel v usnje. Tudi s hlajenjem je bilo veliko zadreg – pa saj tega še nismo povsem pozabili! – zato je bilo treba vseskozi dodajati vodo. Ko se je začela zatikati motorna veriga, je moral priskočiti na pomoč kovač. Nekaj bolj strmih klancev motorwagen ni zmogel brez pomoči obeh sinov. Kot pravijo, so v rodni Pforzheim prispeli pozno zvečer. Bertha Benz je dokazala, da je motorwagen vendarle uporaben, čeprav s številnimi zadregami in porodnimi težavami. Avtomobil je bil rojen. Bilo je to pred 133 leti.

Električni avtomobili si utirajo pot. So nekakšen antipod tistim, ki jih poganjata bencin ali dizel, tudi plin. So veliko in menda povsem nesporno upanje za okolje in verjetno še za kaj. In seveda jih je treba polniti. Če so edina možnost plačljive polnilnice, moraš biti opremljen z ustreznimi karticami, s katerimi plačaš, kar si »natočil«. Če jih ni, slediš navodilom na električni polnilnici ene izmed najbolj razširjenih polnilnih mrež pri nas. Gre pa nekako takole: najprej si moraš priskrbeti aplikacijo za polnjenje, kar pomeni, da si brez mobilnega telefona nemočen. Statistika trdi, da so tisti, ki ga nimajo, osamelci v oceanu mobilnosti …

Ko aplikacijo »zdavnlovdaš«, se je treba registrirati pri ponudniku elektrike. Ko se ti to posreči, moraš skenirati znamenito QR-kodo nad tistim polnilnim priključkom, ki ustreza avtomobilu. Ko to narediš, če seveda znaš, in začne elektrika polniti baterijo, porabljeno plačaš s plačilnimi karticami – če jih imaš. Ampak statistika znova prepričuje, da so tisti, ki nimajo prav nobene, še večji eksoti kot oni brez mobilnega telefona. Ko je baterija polna, si rečeš, da si del zgodovine in da so električni avtomobili uporabni, pa čeprav jih pestijo porodne (polnilne) zadrege. Bile pa so (zadrege) pred nekaj dnevi.