Janez Kovačič
Marca je bilo na slovenskem trgu prodanih 7067 osebnih avtomobilov, kar je bilo za 157,6 odstotka več kot marca lani. To je seveda izjemen skok, toda bolj ali manj je znano, da je bil lanski marec zaradi epidemije bistveno drugačen od letošnjega. Lani so bile trgovine z avtomobilsko pločevino večinoma zaprte, letos je bilo bistveno drugače. Še slabši je bil v tem pogledu lanski april, kakšen bo letošnji, bo treba še malo počakati.
Bistveno manj je poskočila prodaja v letošnjem prvem trimesečju. Prodanih je bilo 16.291 avtomobilov, kar je bilo za 12,2 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. To je že bolj realna slika dogajanja na slovenskem avtomobilskem prostoru, saj zajema še januar in februar, ki pa nista bila izstopajoča niti letos niti lani. Ob vsem tem pa lanski podatki, še bolj pa letošnji kažejo spremembe med posameznimi avtomobilskimi razredi.
Športni terenci (SUV) zelo različnih vrst oziroma razredov gredo še naprej dobro v promet, kar je opazno tudi v ponudbi avtomobilskih tovarn, ki se še posebej na evropskih prostorih vse bolj osredotočajo prav na te avtomobile. Tako marca kot tudi v prvih treh mesecih so bili majhni športni terenci (VW t-cross in podobni) bolje prodajani kot majhni avtomobili (renualt clio in podobni), ki so zadnja desetletja skupaj z vozili nižjega srednjega razreda (VW golf in podobni) predstavljali veliko več kot polovico vse prodaje. V letošnjih treh mesecih se je za majhne suve odločilo 3058 slovenskih kupcev, za majhne avtomobile pa 2656, pri čemer so ti zgolj za pičlih 46 vozil prehiteli prodajo srednje velikih suvov (2610). Zdi se, da je tudi prodaja avtomobilov nižjega srednjega razreda vse bolj pod pritiskom (2059), saj je posel s tako imenovanimi velikimi športnimi terenci (VW tiguan, škoda kodiaq in podobni) v omenjenem času ni bil skromen (1683 vozil). Če športne terence jemljemo kot enoten razred, potem je njihova letošnja prodaja presegla 45 odstotkov skupne prodaje, kar je seveda omembe vreden podatek. Po vsej verjetnosti se prav kupci iz nižjega srednjega razreda pogosto selijo med tiste, ki si omislijo katerega izmed športnih terencev. Hkrati letošnje prvo trimesečje potrjuje že dolgo znani tržni eksodus različnih enoprostorskih avtomobilov (MPV), kar gre očitno v korist športnih terencev, čeprav so ti resnici na ljubo družinsko vendarle nekaj manj primerni.
Ker je 1. januarja začela veljati nova davčna zakonodaja oziroma je bil ukinjen tako imenovani davek na luksuz, ki je prejšnja leta precej posegel v nakup najdražjih avtomobilov, je bilo pričakovati prav v teh razredih občutne spremembe. Letošnja statistika to vsaj deloma potrjuje, toda nesporno dejstvo je, da je posel s temi avtomobili relativno skromen in bo treba na učinke počakati še nekaj časa. Tako so letos prodali 15 audijev Q8 (lani 10), pa tri mercedese razreda S (lani zgolj enega), a tudi le enega BMW M5, medtem ko so se lani za ta avto odločili štirje kupci …
Po svoje zanimiva, čeprav nič presenetljiva je lestvica najbolje prodajanih avtomobilov v letošnjih treh mesecih. Vsekakor ne zaradi tega, ker je daleč pred vsemi renault clio (826), kar je že desetletja dolga zgodba o uspehu. Statistika zgolj potrjuje že prej opisano ofenzivo športnih terencev/križancev, ki ji ni videti konca. Med desetimi najbolj prodajanimi avtomobili je namreč kar sedem suvov; takoj za cliom je Dacijin duster, ki zaradi različnih razlogov vse bolj ustreza slovenskemu okusu in potrebam, saj je njegova letošnja prodaja zrasla za krepkih 218 odstotkov! Je pa po drugi strani očitno, da imajo pri Volkswagnu v resnici nekaj (znanih) težav z dobavami, kajti prodaja treh volkswagnov (golf, tiguan, T-cross) se je v tem času zmanjšala in težko bi bilo verjeti, da zgolj zaradi skromnejšega povpraševanja slovenskih kupcev.
Izjemen marec v sosednji Italiji
Letošnji marec je bil zelo ugoden tudi na številnih drugih evropskih trgih, kar seveda ne more biti posebno presenečenje. Tako se je prodaja v Španiji, ki velja za enega izmed večjih avtomobilskih prostorov EU, povečala za 128 odstotkov. O tržno izjemnem letošnjem tretjem mesecu poročajo tudi iz sosednje Italije, kjer naj bi bilo kupcev za nič manj kot 497 odstotkov več (!), medtem ko so bili v brexitovski Veliki Britaniji ta mesec nekoliko zmernejši, saj je prodaja poskočila "le" za 12 odstotkov.
Električni baterijski avtomobili (EBA) so lani na slovenskem trgu doživeli velik preporod. Seveda je bil letošnji marec ugodnejši kot lanski (167/108 vozil), letošnja trimesečna prodaja pa je v primerjavi z lansko nekoliko upadla (335/396). Po vsej verjetnosti je na to vplivalo tudi znano dejstvo, da se je državna subvencija za ta vozila s prejšnjih 6000 evrov znižala na sedanjih 4500. Je pa v tem razredu očitna prevlada tesle 3 (93 vozil), se pa kar dobro uveljavlja električna izvedenka "našega" twinga (42), medtem ko VW ID.3 ta hip verjetno ne dosega zastavljenih tržnih načrtov. V kategoriji elektrificiranih avtomobilov (hibridi, priključni hibridi) so v ospredju še naprej "klasični" hibridi (letos 426), medtem ko se priključni hibridi (PHEV) prodajajo precej po polžje. Letos se je zanj odločilo 22 slovenskih kupcev, v primerljivem lanskem času pa le dva …
Obiščite spletno stran brez oglasov.
