5G: Tehnologija, ki seva strah

Čeprav ni nobenih dokazov o škodljivosti tehnologij 5G, se preko družbenih omrežij učinkovito širi strah pred njimi. Podobno je tudi z usmerjevalniki Wi-Fi, ki pa sevajo manj kot indukcijska plošča ali elektronska varuška.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Elektromagnetna sevanja sejejo strah pred sodobnimi tehnologijami že dolgo, spomnimo se številnih kvaziposkusov, ki naj bi dokazovali škodljivost mobilnih telefonov, tudi ko ti še niso omogočili drugega kot poslati tekstovno sporočilo in klic. A strah se je znova povečal z napovedjo prihoda tehnologije 5G. Več gibanj, celo stranka, pozivajo k ukinjanju usmerjevalnikov Wi-Fi, svarijo pred tehnologijo 5G, saj naj bi uradna znanost tajila podatke o vplivu sevanja omrežij na ljudi in okolje. Obenem stranka nasprotuje denimo tudi cepljenju oziroma zagovarja svobodno odločanje o njem.

"Gre za politično kampanjo"

Peter Gajšek
Robert Balen

Strah pred novimi tehnologijami širijo prav nove tehnologije

Za razmere v Sloveniji je značilno vse večje zavedanje obremenitev okolja in ljudi z različnimi resničnimi ali navideznimi nevarnostmi. Ljudje se vse bolj otepajo tistega, kar se jim zdi nevarno, škodljivo ali nepotrebno. Kot posledica takšnega razmišljanja izgradnja novih omrežij mobilne telefonije (GSM-R, 5G), omrežij Wi-Fi, daljnovodov, radarjev … pogosto povzroči občutna nasprotovanja javnosti. Zaradi negativnega prizvoka določenih novih tehnologij to povzroči še dodaten odpor do njene uporabe. Slabost sedanjega stanja je v družbenih omrežjih, ki so v neomejenem obsegu dostopna vsakomur in pogosto širijo neresnice in nepreverjene informacije. Zaradi pasivne oskrbe z informacijami so potencialno zaskrbljeni ljudje prepozno obveščeni oziroma obveščeni delno in neustrezno.

Gregor Grosman

Posledic za zdravje ni pričakovati

Kot član svetovalnega odbora za elektromagnetna sevanja (EMS) pri Svetovni zdravstveni organizaciji Gajšek pravi, da redno spremlja znanstveno literaturo, kar mu omogoča, da ima dober pregled nad vsemi najnovejšimi izsledki in znanstvenimi zaključki. "Lahko rečem, da je na voljo ogromno znanstvenih raziskav (nekaj tisoč) o vplivih visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj na zdravje v frekvenčnem območju do 10 GHz, kjer bo v začetni fazi delovalo tudi omrežje 5G. V območju milimetrskih valov (nad 30 GHz), kjer naj bi se uvajala tehnologija 5G šele v prihodnosti, je bilo izvedenih tudi veliko raziskav (nekaj sto) o vplivih številnih naprav na zdravje, na primer v zdravstvu (na primer EHF-terapija), varovanju (na primer body scanner), obrambi (na primer ADS) in telekomunikacijah (na primer satelitske povezave, wireless HD).

Primerjava izmerjenih vrednosti različnih naprav, ki smo jih običajno izpostavljeni doma, v odstotkih mejnih vrednosti, na razdalji 30 cm. Le za tipično bazno postajo je izmerjena vrednost podana na razdalji 180 m.
Večer

Najbolj seva indukcijska plošča, nato elektronska varuška

Številne raziskave o izpostavljenosti prebivalstva visokofrekvenčnemu elektromagnetnemu sevanju v okolju so pokazale, da so mejne vrednosti precej pod zakonsko določenimi, določajo jih smernice ICNIRP in domača zakonodaja. Na višini enega metra nad tlemi sevalne obremenitve dosegajo največ nekaj odstotkov mejnih vrednosti, v povprečju pa so nižje od enega odstotka. Primerjava izmerjenih vrednosti različnih naprav na razdalji 30 cm kaže - vrednosti so v odstotku mejnih vrednosti glede na Uredbo o EMS -, da lahko najvišje vrednosti najdemo v okolici indukcijskega kuhališča (35 %), sledi elektronska varuška (24 %), mobilni telefon (15 %), brivnik (13 %), sušilnik za lase (12 %), mikrovalovna pečica (8 %), računalnik (4 %), tipična bazna postaja na razdalji 180 m (3 %), pametni števec (< 2 %) in na zadnjem mestu naprava Wi-Fi (<1 %). Na podlagi teh rezultatov lahko ugotovimo, da naprave Wi-Fi v splošnem povzročajo zelo nizke sevalne obremenitve v našem okolju, pojasnjuje Gajšek in še dodaja, da bo omrežje 5G uporabljalo večje število majhnih baznih postaj nizkih oddajnih moči, ki se lahko namestijo na ulične luči ali ob straneh stavb na vsakih nekaj sto metrov v mestnih središčih. "To pa bo treba načrtovani z največjo mero pozornosti zaradi nadzora nad skupnimi sevalnimi obremenitvami."

Dobra infrastruktura, manj sevanja

Na vprašanje, v čem se bazne postaje za omrežja pete generacije razlikujejo od dosedanjih (postaje 5G so približno petkrat dražje od 4G), Gajšek odgovarja, da je glavna razlika v višjih hitrostih prenosa. Visoke frekvence omogočajo zelo veliko pasovno širino, zato so idealne za povezovanje uporabnikov, ki se povezujejo v okolju z velikim številom uporabnikov, kot so recimo množične prireditve. Učinkovito delovanje je odvisno od masivnih (mMIMO) anten z več izhodi in več vhodi ter oblikovanja snopov radijskega signala. Pomembna novost so pametne antene mMIMO, ki oblikujejo zelo usmerjene snope in se uporabljajo za določitev optimalne poti do vsakega povezanega uporabnika. To pomaga zmanjšati motnje in povečati možnosti, da signali dosežejo predvidenega prejemnika. Strokovnjaki pojasnjujejo, da v primeru 5G omrežja sevajo na zahtevo, če torej ni uporabnikov, denimo ponoči v spalnem naselju, tudi ni sevanja. Prav tako je po mnenju mnogih poznavalcev dobra infrastruktura ključnega pomena za nizke sevalne obremenitve, saj ob slabi pokritosti s signalom mobilni telefon, ki ga nosimo pri sebi in ga imamo med telefoniranjem pri ušesu, ojača sevanje, da lahko zagotavlja dovolj kvalitetne storitve. Pričakovati je tudi, da bodo mobilni operaterji pri iskanju lokacij za bazne postaje 5G bolj sodelovali, saj možnost uporabe iste lokacije prinaša finančne prihranke pri investiranju v infrastrukturo.
Vendar pa nam z nadgradnjo na peto generacijo mobilnih tehnologij ni treba hiteti. Kot so povedali pri A1, se je po njihovih opažanjih sicer pojavilo veliko zanimanje za razvoj novih poslovnih modelov, vendar pa primera, da potreb ne bi mogli zadovoljiti z obstoječo tehnologijo, niso prepoznali. Opominjajo, da je od implementacije tehnologije 4G minilo komaj šest let. "Tehnologije še sploh nismo v celoti razvili. Treba je najprej počrpati vse, kar zmoremo z obstoječo."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta