Anketa o kakovosti življenja: Večina najbolj zadovoljna z desetletjem do 2021. Podjed: Verjetno smo bolj optimistični, ker bi bilo težko slabše

Letos smo živeli nekoliko bolje kot lani. To kažejo podatki ankete, ki jo za Večer in Dnevnik izvaja agencija Ninamedia. Kako ocenjujte življenjske razmere v svojih gospodinjstvih, v katerem desetletju samostojne Slovenije ste najbolje živeli in zakaj, ter kakšno kakovost življenja pričakujete v prihajajočem letu, so povprašali 700 ljudi, rezultate pa je mogoče posplošiti na celotno družbo. Da so bile letošnje razmere za življenje boljše kot leto poprej, je odgovorilo bistveno več ljudi, malo manj kot lani jih je menilo, da so bile enake ali celo slabše.

Več kot tretjina vprašanih je za najboljše desetletje izbrala zadnje, med letoma 2011 in 2021, med razlogi, zakaj, pa so pojasnili, da so imeli v tem desetletju najvišje prihodke, lahko so si več privoščili in so bili v zasebnem življenju bolj srečni. Po 23 odstotkov vprašanih, ki so za najboljšo izbrali prvo ali drugo dekado življenja v Sloveniji, pa je med prednostmi omenjalo to, da so bili zdravi in mlajši, da je bila družbena situacija boljša, kot je danes, in da je bil boljši tudi socialni sistem. Pa pričakovanja? Slaba petina vprašanih je prepričana, da bomo prihodnje leto živeli bolje, četrtina jih pričakuje, da bomo živeli slabše, polovica, da bomo živeli enako kot letos. Med podatki v primerjavi s pričakovanji izpred desetih let izstopa večji delež tistih, ki v novo leto zrejo bolj optimistično.

Postali smo boljša družba

"Verjetno smo bolj optimistični, ker bi bilo težko slabše," pravi antropolog z ZRC SAZU dr. Dan Podjed, ki tudi sam pričakuje prehod na boljše. "Težko, da bi nas še enkrat doletela kriza, ali da bi se trenutna podaljšala še za eno leto. Tudi sam upam, da bomo v letu 2022 virus premagali in od tod najbrž glavni optimizem, ki ga ljudje čutijo. Cepivo imamo na voljo, vemo, kako se obnašati v družbi, vemo, kako ravnati v krizi, na neki način smo jo ponotranjili. Ne zdi se nam več tako nenavadna kot pred dvema letoma," razlaga sogovornik, ki ga - antropološko gledano - preseneča in fascinira dejstvo, kako fleksibilni smo ljudje. "Kako hitro smo bili sposobni spremeniti družbo in mikronavade, celo telesne tehnike, ki so bile globoko zakoreninjene v nas. Še v letu 2019 si si z znancem stisnil roko, se objel, poljubil in se je to zdelo samoumevno. Danes ne več. Če vam kdo, sploh neznanec, stisne roko, je prva stvar, ki jo iščete, razkužilo."

Podjed zaradi tega, ker smo kot družba dokazali, kako hitro se lahko spremenimo in prilagodimo, ostaja optimist. "Sposobni smo tudi sodelovati, čeprav hkrati opozarjamo, da smo bolj razcepljeni kot kadarkoli. A smo v zadnjem času videli tudi ogromno primerov solidarnosti in upam, da bomo tisto najboljše zdaj ohranili. Od tod lahko črpamo optimizem. Kljub temu da tega morda ne opazimo, smo postali boljša družba. Tudi bolj okoljsko odgovorna," meni antropolog in slednje ilustrira z zmanjšanim prometom na svetovni ravni, ki se je odražal v opaznem zmanjšanju toplogrednih plinov.

Bogastvo se je akumuliralo

Smo res najbolje živeli v zadnjem desetletju, ekonomski kazalniki pritrjujejo občutku ljudi? Ekonomist dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete v Ljubljani pravi, da v tovrstnih anketah običajno celotnemu desetletju dajejo največjo težo zadnji dve ali tri leta. "V začetku tega desetletja smo imeli krizo, ki je zagotovo negativno vplivala zlasti na tekoče dohodke, medtem ko se zadnji dve leti, kljub koroni, zaradi izjemnih pomoči, transferjev, zaradi varčevanja, ki se je povečevalo, poznata pri premoženju ljudi, na prihrankih, tekočih dohodkih, imamo visoko rast, zaposlenost. To je tisto, kar ljudje potem občutijo in to stanje projicirajo nazaj," razloži Kovač, da vendarle ni bilo celo desetletje tako rožnato. "Je pa res, da je bilo prvo desetletje desetletje tranzicije, precej hudega stanja, privatizacij, drugo desetletje konsolidacije, tretje pa desetletje kriz, ampak tudi hitrih odbojev in ta zadnji je odločilen. Ljudje ocenjujejo, da je zadnje desetletje daleč najboljše."

Kovač doda, da se je v teh 30 letih začelo akumulirati novo bogastvo, obdobje je dovolj dolgo, da se je preneslo družinsko premoženje in ljudje so lahko bistveno izboljšali svoj standard, zato jim je danes bolje kot pred 20 leti. "Akumulacija bogastva je danes nesporno večja, kot je bila takrat, se je pa treba zavedati, da je tudi neenakost, kljub temu da veljamo za eno najbolj egalitarnih držav znotraj EU, vendarle precejšnja," spomni sogovornik, da so spodnji sloji, ne glede na rast blaginje, danes v nezavidljiverm položaju.

Za boljšo družbo le višji prihodki ne bodo dovolj

Če bomo hoteli postati bolj trajnostna družba, pa bomo morali razmišljati onkraj tega, da nas zadovoljujejo samo višji prihodki, ob oceni najboljšega desetletja in razlogih zanj pripomni antropolog Podjed. "Indeks sreče, ki ga merijo poleg bruto družbenega proizvoda, uvršča na vrh tiste države, Butan recimo, kjer nimajo nujno najvišjih prihodkov. Sam si želim, da bi z manj stvarmi živel boljše, pa da bi lahko delali manj in imeli več prostega časa, več časa drug za drugega. Izključno zadovoljevanje materialnih potreb, ki jih mogoče sploh nimamo, se mi ne zdi najboljša pot v prihodnost." Boljše življenje pogosto povezujemo s srečo, poudari, a se mu pojem sreče zdi precenjen. "Imamo cel kup gurujev sreče, ki nas prepričujejo, da nismo dovolj srečni in da se moramo potruditi, da bomo bolj. A mislim, da bomo najbolj srečni takrat, ko se bomo nehali truditi biti srečni in ko bomo namenili pozornost drugemu. V tem prednovoletnem času je to še posebno pomembno. Najbolj nas osreči, ko nekaj namenimo komu drugemu, kažejo raziskave. To je tisto, kar v naši družbi manjka. Da ne bomo samo individuumi, ki bodo zadovoljevali svoje potrebe in iskali srečo v sebi, ampak da bomo dividuumi, deljena bitja, ki jih opredeljujejo drugi, da se bomo potrudili, da bomo drugim namenili nekaj lepega, " zaključi Podjed.