Bančni premiki: "V preteklosti smo za slovenske banke imeli boljše ženine, pa se ni želelo ničesar prodajati"

Še pred dvema desetletjema smo imeli v Sloveniji 24 bančnih ustanov, potem ko je banka OTP prevzela Novo KBM, pa jih bomo imeli le še 13 in eno bančno podružnico. Glavna povezovalka slovenskega bančnega sistema je bila v zadnjih letih Nova KBM, ki je pod svojo streho združila še nekdanjo Raiffeisen banko, PBS pa Abanko z Banko Celje. Na prodajnem seznamu naj bi bila še ruska Sberbank in Lon - v slednjem je zdaj največji lastnik Kylin Prime Group kitajskih investitorjev, medtem ko je v Gorenjski banki lastnica srbska AIK banka Miodraga Kostića.

Ekonomist dr. Rasto Ovin, dekan mariborske fakultete Doba, se ob prodaji združenih Nove KBM in Abanke madžarski banki OTP, ki je predtem že bila lastnica SKB, sprašuje, kje so zdaj zagovorniki nacionalnega interesa. "V preteklosti smo za slovenske banke imeli boljše ženine, pa se ni želelo ničesar prodajati, zdaj pa smo dobili lastnika največje štajerske banke, do katerega je javnost enostavno kritična, in to v kateremkoli oziru gledamo. Stvar je bila že dolgo predvidljiva, saj se je naša politika v 90-ih letih prejšnjega stoletja močno razlikovala od politik nam primerljivih držav, zlasti Češke. Tam so banke pred prodajo dodobra prestrukturirali in nato prodali po občutno višjih cenah kot mi, ki smo ta del posla prepustili finančnemu skladu (Apollo, op. a.), ki je nato namesto nas zdaj pobral smetano," je neposreden Ovin.

Dve banki z dobro polovico trga

Že takrat, ko je pretežni del slovenskih ekonomistov menil, da "nam bodo vse prodali in nam ne bo nič ostalo", je Rasto Ovin opozarjal, da nimamo dovolj ne kapitala in ne znanja, da bi ohranili slovenski bančni sistem v slovenskem lastništvu. "To se je zdaj potrdilo. S to razliko, da so se takrat za naše banke (še) zanimale francoske, avstrijske in nemške banke, zdaj pa tega zanimanja pri njih ni več. Prav tako zdaj ugotavljam, da nam je še bolj kot kapitala primanjkovalo znanja, kajti imeli smo enostavno bančništvo, temelječe na deviznih manevrih naših močnih izvoznikov. Domači trg je z višjimi cenami podpiral cenejši izvoz," meni Rasto Ovin.

Kaj pa za potrošnike pomeni, da bosta banka OTP in NLB po novem obvladovali več kot polovico slovenskega bančnega trga? "NLB je sprva razpadla na manjše dele, tudi trge nekdanje Jugoslavije je izgubljala, kjer pa se v zadnjem obdobju znova krepi. Dve največji banki bosta imeli prevladujoč položaj, a ker denar in banka temeljita na zaupanju, ne verjamem, da bosta svoj položaj skušali pretirano izkoriščati. Po mojem bo vse bolj ali manj ostajalo enako, dokler jim bo to prinašalo ustrezne rezultate, bančna in tudi digitalna (fintech) konkurenca pa naj se jim zoperstavita, če bi kdo želel izkoristiti močan tržni položaj, saj imajo komitenti še vedno izbiro," je prepričan sogovornik, ki meni, da bi v nasprotnem primeru lahko ukrepala tudi naša centralna banka, ki pa realno ni več v Ljubljani, ampak kar v Frankfurtu.

Nezaželen lastnik postal največji

"Država je prepoceni izstopila iz lastništva že restrukturiranih bank (zgolj za sanacijo Nove KBM in Abanke z Banko Celje je leta 2013 namenila 1,4 milijarde evrov, op. a.), saj zato jih je sklad Apollo tudi kupoval in po šestih do sedmih letih lastništva prodal, kakor je napovedal, vmes pa so poskrbeli za prestruktiranje teh bank, da so postale tržno zanimive za nakup. V samostojni Sloveniji smo glede bank imeli prvo fazo, ko nismo hoteli ničesar prodati, kar je bilo zmotno, saj nismo imeli dovolj znanja za njihovo vodenje. Nato je prišel sklad Apollo in pripeljal tuje znanje, ki ga je ponujal tedaj 'utrujenemu' slovenskemu gospodarstvu in prebivalstvu. Je že tako, da lastnina vedno najboljšega lastnika najde, medtem ko sami ob domačijskem odnosu do bank nismo bili več dovolj konkurenčni in bi na koncu morali banke celo podariti, če bi se stanje nadaljevalo. Zdaj pa se nam je dogodila tretja faza, ko smo dobili lastnika največje slovenske banke, ki je v splošni javnosti nezaželen in ki je po velikosti prehitel celo NLB in povzročil začudenje, kako se je to sploh lahko zgodilo.

Rasto Ovin še opozarja na sporno razlastitev nekdanjih delničarjev slovenskih sistemskih bank - od NLB, Nove KBM, Abanke in Banke Celje, kjer so bili izračuni slabitev preveč napihnjeni, na kar je sogovornik opozarjal že takrat na enem izmed sestankov, ki se jih je udeležil pri Banki Slovenije. Tudi sam je med razlaščenci v Novi KBM, kakor še več kot sto tisoč drugih vlagateljev in o katerih odškodnini se bo zanesljivo še razpravljalo.