Blejski strateški forum: Morja povezujejo in delijo

Blejski strateški forum se je končal. Drugi dan je postregel z okoli dvajsetimi razpravami, med drugim o prihodnosti evropskega turizma po pandemiji covida-19, o razogličenju prometa, digitalizaciji, povezljivosti v Srednji in Vzhodni Evropi, o vesoljski industriji, ustanovitvi evropskih vojaških enot za hitro posredovanje, sodelovanju EU in Indije pa vzhodnem partnerstvu, kjer je sodelovala beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska. Pripravili so tudi pogovor s slovensko-argentinskim misijonarjem na Madagaskarju Pedrom Opeko, ki je dobil nagrado foruma za svoje humanitarno delo.

Nov veter na severnem Jadranu

Na panelu z naslovom Nov veter na Jadranu, v jadra ujeto sodelovanje so razpravljali o okrepljenem sodelovanju predvsem v okviru aprila vzpostavljene trilaterale med Slovenijo, Hrvaško in Italijo. Z njo so se dogovorili za skupno upravljanje severnega Jadrana pri zaščiti okolja in reševanju težav. Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Anže Logar in Gordan Grlić Radman sta potrdila, da to sodelovanje poteka odlično in se širi še na druga področja odnosov med državama. Tako tudi hrvaška razglasitev izključne ekonomske cone na morju državi ni pahnila nazaj v konfliktne odnose. Taki so bili še nekaj let nazaj, ko Hrvaška ni priznala arbitraže o meji. Logar je povedal, da je bila ta razglasitev sicer zelo občutljivo vprašanje. A so ga reševali tristransko, skupaj z Italijo, ki svojo cono še kani razglasiti. "Uspelo nam je dogovoriti se. Recimo, na odprtem morju lahko streljate, v izključni ekonomski coni pa ne. Zmenili smo se, da naša edina vojaška ladja na morebitnih vajah lahko počne tudi to," je povedal Logar. Spomnil je tudi, da je bil velik kritik hrvaške cone profesor Marko Pavliha, moderator razprave na Bledu: "Po mojem klicu in pojasnilih je mnenje spremenil. Sodelovanje na Jadranu smo povzdignili na novo raven. Izključna ekonomska cona je najboljša možnost za zaščito morja, ponuja priložnosti za trdnejše povezovanje pristanišč in več možnosti za krepitev gospodarstva. Še boljše pa je, da smo to nadgradili v tristransko praktično sodelovanje." Italijanski zunanji minister Luigi Di Maio je bil napovedan, da se debati pridruži po videozvezi. Vendar se je bil opravičil.

So pa sodelovali trije predstavniki največjih pristanišč na Jadranu: Zeno D'Agostino iz Trsta, Ivan Pavlović z Reke in Dimitrij Zadel iz Kopra. D'Agostino je dejal, da pri upravljanju pristanišča ne gre le za pretovor, ampak tudi za razvoj območja. Treba je skrbeti za okolje, infrastrukturo in podobno. Vsa tri pristanišča veliko vlagajo v razvoj in postajajo bolj "zelena", zlasti z gradnjo železniške infrastrukture. Zadel je dodal, da so pristanišča pri pretovoru tekmeci, a morajo sodelovati, ko gre za okoljska vprašanja in življenja lokalnih prebivalcev.

Na prepihu migracij

Odmeven je bil panel z naslovom Sredozemlje, geopolitična šahovnica. Na njem je sodelovala peterica zunanjih ministrov. Moderator iz Nemčije Ali Aslan je najprej omenil včerajšnjo smrt "kulturne legende, ki je poosebljala značilni sredozemski kritični um, grškega skladatelja in pevca Mikisa Teodorakisa". Nato je izzval z vprašanjem, ali se strinjajo z napovedjo, da se zavoljo Afganistana leto 2015 ne sme ponoviti. Logar je odgovoril: "Vsekakor EU ne bo ponovila napak iz begunske krize leta 2015." Odločnost, da EU ne bo odprla vrat za vse afganistanske begunce, sta ponovila tudi zunanja ministra Cipra in Grčije Nikos Kristodulides in Nikolaos-Georgios Dendias. Portugalski zunanji minister Augusto Santos Silva je upal, da sredozemske članice EU tokrat ne bodo ostale same v spopadanju z migracijami.

Zunanji minister Malte, ki se podobno kot Italija precej osamljena sooča s številnimi begunci iz Afrike, Evarist Bartolo je dal drugačen odgovor: "Afganistan je primer, kako ni mogoče vsiljevati demokracije od zunaj, kakor tudi ni moč hiše začeti graditi pri strehi." Opozoril je na številne konflikte v Severni Afriki, zlasti v Tuniziji in Libiji: "Probleme bi bilo treba reševati celostno, nikakor pa EU ne bi smela vsiljevati rešitev." Bartolo je na koncu razprave kolege pozval, naj se podučijo o Severni Afriki: "Ne moremo kar pričakovati, da bodo k nam izvažali sadje in zelenjavo, hkrati meniti, da si bodo sami ustvarjali delovna mesta in ne bodo več čez morje silili k nam. Naučimo se raje kaj o njihovi kulturi, zgodovini in geografiji. Večkrat se zgrozim, ko slišim - in to sem od nekaterih slišal tudi tukaj - češ, da so menda vsi z druge strani morja pripadniki Islamske države in da ne smejo kontaminirati našega kontinenta."

Problem volitev na štiri leta

Kristodulides je kot možnost za reševanje problemov v regiji omenil ustanovitev regionalne organizacije v vzhodnem Sredozemlju. O migracijah je dejal, da so posledica drugih temeljnih težav. Kot eno teh je navedel podnebne spremembe. Grški minister je opozoril, da so se razsežnosti podnebnih sprememb letos poleti dramatično pokazale z uničujočimi požari po vsej regiji. Logar pa je povedal, da države v Sredozemlju že veliko bolje sodelujejo kakor še dve leti nazaj. Slovenija je v države regije, denimo v Severno Makedonijo, ob požarih pošiljala pomoč in gasilce. Govorili so tudi o pandemiji covida-19 in mnogi so se pohvalili, da v Afriko, kjer je cepljenih le malo ljudi, pošiljajo cepiva. "Medtem ko se v Evropi že govori o tretjem odmerku, sta v Afriki zgolj z enim odmerkom cepljena le dva odstotka ljudi," je dejal Bartolo. "Pandemija bo tako spet prišla pred naš prag," je dodal Dendias.

Govora je bilo tudi o vse večji vlogi Kitajske v regiji. Ministra Grčije in Portugalske sta zavrnila vsakršno moraliziranje, ker so sredi finančne krize morali prodali državna podjetja, pristanišče Pirej in portugalsko elektrodistribucijo. Kitajcem. "Privatizacija je bila diktat trojke. Kupcev iz Evrope ali ZDA pa ni bilo," sta zatrdila. Logar pa je menil, da v EU včasih zmanjka dolgoročna zunanjepolitična strategija: "Kitajska ima že skoraj sto let isto politiko, isto ideologijo. V Evropi pa pač imamo volitve vsaka štiri leta."