Vanessa Čokl
Po opravljenih pogovorih z vsemi vodji poslanskih skupin predsednik republike ugotavlja, da se nakazuje zadostna podpora za izvolitev kandidatu izr. prof. dr. Roku Svetliču. V prihodnjem tednu načrtuje to preveriti na dodatnih neformalnih posvetovanjih in pogovorih, so po dveh dneh posvetov sporočili iz urada predsednika Boruta Pahorja.
Tako predsednik republike kot državni zbor morata svojo ustavno funkcijo opraviti
Javno podpore, tajno zavrnitve
Vodje poslanskih skupin koalicijskih strank izjav po pogovorih pri predsedniku republike o že četrtem poskusu za (isto) eno mesto sodnika ali sodnice na ustavnem sodišču (US) v letu in pol niso dajali, a je v tem molku za javnost predsednik republike, ki imena za ustavno sodišče predlaga, očitno razbral Svetliča s Pravnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru in z Evropske pravne fakultete. V SD in Levici dvomijo, da je kdo od prijavljenih za ustavnega sodnika (spet sta se prijavila tudi dr. Andraž Teršek in Marko Starman, prijavo je oddal še dr. Franci Ježek) izvoljiv, za LMŠ, so povedali, je prioriteta umiritev razmer v državi, Maša Kociper iz SAB je v sredo ocenila, da je izvolitev kogarkoli v razmerah "visečega" parlamenta težko verjetna, obenem pa predsednika obvestila, da si njena stranka želi čimprejšnjih parlamentarnih volitev, ker da lahko edine prekinejo resne razmere v državi ... K zgodnjemu datumu volitev so dan prej pri Pahorju pozivali v še eni opozicijski stranki, SD.
Dr. Rok Svetlič je bil prijavljen že na prvi poziv za ustavno sodišče lansko pomlad. Predsednik republike je v tistem postopku nato predlagal dr. Andraža Terška in kljub matematiki, ki naj bi bila po izjavah vseh vključenih kazala zanesljivo izvolitev, s kandidatom na tajnih volitvah v DZ ni bil uspešen. Da bo patpozicija v parlamentu presodila tudi izjemni pravni avtoriteti, prvokategorniku prof. dr. dr. Janezu Kranjcu, ki je kandidiral na predsednikovo povabilo, je bilo mogoče razbrati že pred glasovanjem v državnem zboru v tretjem, predzadnjem poskusu kadrovanja. Kranjc je letos poleti dobil 45 glasov namesto vsaj 46, s tem pa - številčno - postal najtesnejši (predsednikov) poraženec. Med Terškom in Kranjcem je bil lansko jesen v državnem zboru zavrnjen še dr. Anže Erbežnik. "Žal v Sloveniji noben postopek izvolitve v strokovne funkcije ne more več potekati normalno," je to komentiral Erbežnik. Zadnji je bil na slovensko ustavno sodišče leta 2019 izvoljen dr. Rok Čeferin.
"Predsednik države plača ceno 'poraza' v parlamentu, če njegov kandidat za ustavno sodišče ni izvoljen," je sredi kalvarije za še vedno odprto mesto na ustavnem sodišču že konec lanskega leta za Večer ocenil nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Janez Čebulj. "Ampak njegov kandidat, ne z večino v parlamentu dogovorjeni kandidat," je Čebulj podčrtal predlagateljsko odgovornost predsednika države. Predsednik Borut Pahor je, kakor ga pooblašča ustava, predlagal vsa imena zdajšnje sestave ustavnega sodišča in bil dvakrat uspešen, ko je uporabil možnost, da sam najbolj vrhunske juriste povabi na ustavno sodišče. Na ta način sta ustavna sodnika postala dr. Marijan Pavčnik in dr. Rajko Knez.
In če na US nastane luknja?
Nima pa šef države izrecne pravice, da na primer začetega kadrovskega postopka ne bi zaključil, če oceni, da izbira za tako visok nivo, kot je ustavnosodniški, ni zadostna. Največ, kar lahko, je, da predlaga v izvolitev pravniško ime mimo poziva, torej da bodočega ustavnega sodnika sam povabi. A niti v tem primeru, v tukajšnjih političnih blokadah, ki so ta čas popolne, ne more biti prepričan, da bo državni zbor njegovega kandidata potrdil. Če bo Borut Pahor dr. Roka Svetliča predlagal in če bo potrjen, se to v trd(n)o razdeljenem parlamentu, ki je vsak dan bližje novim volitvam, zagotovo ne bo zgodilo z veliko poslansko večino. Bi se pa z izvolitvijo ustavnega sodnika le zaključil neprostovoljni podaljšek ustavni sodnici dr. Dunji Jadek Pensa, ki se ji je devet let na ustavnem sodišču zaključilo že sredi lanskega leta, a po tukajšnjem pravnem redu dela naprej do izvolitve novega člana ustavnega sodišča.
Volitve predsednika
Decembra se bo ustavnemu sodniku dr. Rajku Knezu iztekla triletka na mestu predsednika ustavnega sodišča. Po zakonu bi lahko predsedniški mandat ponovil. Volitve predsednika US so interne, izvolijo si ga ustavni sodniki in sodnice in je nato prvi med enakimi.
A je tudi ta slovenska ureditev daleč od idealne. Na US bi luknja nastala že, če bi recimo Dunja Jadek Pensa (ali kdo drug v istem položaju), ko je redni mandat zaključila, zahtevala razrešitev, opozarja ustavni pravnik dr. Igor Kaučič. Ali če bi se na US primerilo karkoli drugega, kar bi povzročilo, da je ustavnih sodnikov in sodnic ne več devet, temveč osem ali celo manj.
Dokler lahko glasuje, je ustavno sodišče opravilno sposobno, torej opravlja svojo ustavno funkcijo. A, pozor, že potrebni glasovalni večini sta dve: absolutna in večina glasov navzočih sodnikov. Tako predlagatelj, torej predsednik republike, kot volilni organ, torej državni zbor, morata svojo funkcijo opraviti, Kaučič pove na račun že leto in pol dolge drame, kdo bo ustavni sodnik. "Poslanci bi se morali zavedati svoje ustavne funkcije," je jasen. Če se to ne zgodi, je en ustavni organ oviran. Najmanj to.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
