Potem ko je predsednik republike Borut Pahor neuspešno skušal na čelo Banke Slovenije postaviti viceguvernerja te institucije Primoža Dolenca, ki je bil hkrati namestnik prejšnjega guvernerja Boštjana Jazbeca, se je v političnih zakulisjih vnel nov spopad za to prestižno funkcijo v slovenskem ekonomsko-političnem ustroju. Hkrati je bilo jasno, da si Pahor še enega spodrsljaja ne sme privoščiti in da mora biti njegov naslednji kandidat dobro premišljena izbira, saj je guvernerski stolček po predčasnem odhodu Jazbeca že osem mesecev sameval.
Njegov cilj je ugledna centralna banka, katere ugled bo temeljil na zanesljivosti, stabilnosti in verodostojnosti njenih stališč in napovedi
Enajst let na vrhu Umarja
Četudi je bil na čelo urada za makroekonomske analize in razvoj imenovan leta 2007, v času prve Janševe vlade, ne velja za politično opredeljeno ali obremenjeno osebo. Prav zato se je bržkone na tej funkciji obdržal naslednjih enajst let, ko so državo vodili Pahor, nato spet Janša, pozneje Bratuškova in naposled Miro Cerar. V kandidaturo se je podal na predlog prvega šefa Umarja in nekdanjega evropskega komisarja Janeza Potočnika. Kot je med predstavitvijo v parlamentu povedala šefinja Pahorjevega urada Nataša Kovač, je Vasle sodeloval pri vseh ključnih ekonomskih izzivih zadnjih 15 let v Sloveniji: pri pripravi programa za znižanje inflacije, pripravi in izvedbi obsežnega programa strukturnih reform, pripravi ukrepov za odziv na gospodarsko in finančno krizo, kar je vse zahtevalo usklajeno delovanje vseh ekonomskih politik. Znaten del svojega časa je namenil analizi ekonomskih tveganj. "S svojim delom in sodelovanjem na številnih mednarodnih in domačih strokovnih konferencah je pridobil ugled neodvisnega strokovnjaka z osebno integriteto, ki svoje poglede oblikuje na podlagi argumentiranih stališč in analiz," je predsednikove poglede strnila Kovačeva.
S svojo neizpostavljanostjo politiki ni ponudil dovolj razlogov za nasprotovanje, ki bi zminiralo še drugi Pahorjev poskus iskanja guvernerja
Umirjen, preudaren, potrpežljiv
V Celju rojeni Vasle je diplomiral leta 1994 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in nadaljeval izobraževanje na Central European University, kjer je leta 1997 magistriral s področja denarne politike. Po študiju se je zaposlil na finančnem ministrstvu, leta 2000 pa je prišel na urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), kjer je sprva spremljal cenovno in denarno politiko ter sodeloval pri pripravi strukturnih reform na gospodarskem področju, leta 2007 pa je bil imenovan za direktorja Umarja.
Eden ključnih izzivov, ki jih kot novi guverner vidi pred nastopom funkcije v Banki Slovenije, je ponovna vzpostavitev organizacijskega reda v instituciji, ki je že osem mesecev brez vodstva. Njegov cilj je ugledna centralna banka, katere ugled bo temeljil na zanesljivosti, stabilnosti in verodostojnosti njenih stališč in napovedi. Nacionalni bančni sistem je sicer močno vpet v širši evrosistem, a Vasle poudarja, da je bila v času prejšnje finančne in gospodarske krize vloga centralnih bank zelo pomembna pri naslavljanju in reševanju nakopičenih težav. Tudi to, da bo Banka Slovenije v prihajajočih morebiti podobnih trenutkih svojo vlogo kompetentno in verodostojno odigrala, vidi novi guverner kot temeljno vodilo pri svojem delovanju na novi funkciji. Želi si proaktivnega delovanja centralne banke tako v Sloveniji kot tudi širše. Velja za umirjeno, preudarno in potrpežljivo osebo, ki se zna zelo dobro osredotočati na svoje delo.
Blizu so mu gorski teki
Boštjan Vasle je v prostem času med drugim tekač. Navdušenje nad tem športom ga spremlja že od gimnazijskih let. Ne udeležuje se sicer množičnih tekaških prireditev, bližje so mu gorski in pohodniški teki, kjer ne gre za lov na rekorde, temveč bolj za doseganje cilja in zmožnost premagovanja celotne poti. To bržkone ravno tako krepi njegovo vztrajnost in osredotočenost. Skoraj vsakodnevna vadba ga sprošča, hkrati pa tačas v mislih marsikaj uredi. Na sploh veliko časa s partnerko in psičko, airedalsko terierko, preživlja v naravi.
Na vidiku je nova kriza
V svoji viziji delovanja, ki jo je razgrnil na javni predstavitvi pri predsedniku republike, je napovedal, da bodo njegov prihod v Banko Slovenije zaznamovale spremembe v mednarodnem ekonomskem okolju, kar bo čutilo celotno evropsko območje, in tudi strukturne spremembe pri koordinaciji nadzora politik, ki jih vodi Evropska centralna banka (ECB), slovenska centralna banka pa jih izvaja. Krmilo centralne banke torej prevzema v obdobju, ko je morda na vidiku nova finančno-gospodarska kriza, kar že nekoliko nakazuje ohlajanje evropskega gospodarstva.
Pomembna okoliščina je za Vasleta prestopanje iz vloge vodilnega državnega analitika na polje monetarne oblasti. Na tej poziciji Vasle ne bo več le napovedoval gospodarskih gibanj, ampak bo moral z odločitvami, utemeljenimi na analizah, tudi krojiti dogajanje na področju financ. Pri tem se bo pokazalo, v kolikšni meri bo uspel ohraniti neodvisnost. Dejstvo, da ga je na položaj imenovala pisana, nenačelna in ideološko raznorodna politična združba, je lahko njegova velika prednost in pomemben kapital za krmiljenje monetarne oblasti.
