Na Facebooku je Društvo za kulturno in umetniško produkcijo KAPA zapisalo, da je ministrstvo s tem "za češnjico na torti zabilo en mega žebljiček" v njihovo krsto. Brez financiranja na tem razpisu so zdaj ostali prvič, napovedujejo pa, da bodo še naprej delali kvalitetno in da bodo morali nekoliko prilagoditi program.
Zapisali so, da ne vedo, kako bodo plačevali elektriko, sicer pa bodo najbolj trpeli projekti, kot so izdajanje novih plošč, turneje, Mladi Rapetek in Ojačevalnica.
Zato prosijo za podporo, tako moralno kot finančno. Ko so se na Facebooku pojavili različni komentarji, kako nakazati pomoč, so napovedali tudi, da bodo morda uredili zbiranje denarja in pozvali sledilce, naj čim bolj pogosto obiskujejo njihove prireditve, "ko in če bodo sploh".
Napovedali so še, da se bodo prijavili tudi na aktualni projektni razpis. "Ampak nimamo kaj dosti upanja niti za uspeh na le-tem, glede na komisijo," so dodali.
Laibachovci so se odzvali na portalu N1: "Od ministrstva, ki ga vodi minister Vasko Simoniti, ki je že dvakrat zadržal (neizplačal) sredstva, ki so nam bila, za izvenserijske projekte, formalno dodeljena v predhodnih mandatih, in ki nas sočasno in skupaj z ostalimi nevladnimi organizacijami in društvi izganja iz produkcijskih prostorov na Metelkovi 6, sicer nismo kaj dosti pričakovali, vendar smo vseeno upali, da bo tokrat mogoče pretehtala strokovna in ne politična odločitev."
Kdo vse je ostal brez sredstev?
Kot smo poročali že v nedeljo, so rezultati štiriletnega programskega razpisa osupnili nevladne organizacije. Ministrstvo ni odobrilo sredstev mnogim zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali, imajo tradicijo, predvsem pa se izkazujejo z družbenokritičnim angažmajem do vsakokratne oblasti. Zato mnogi, ki so jim bila odtegnjena programska sredstva, razmišljajo o tem, da so "utišali in onemogočili kritične". Brez sredstev so tako ostali tudi Gledališče Glej, Zavod Maska, Delak center (Dragan Živadinov), Zavod Emanat, Mesto žensk, Nomad Dance Academy Slovenija ...
Organizacije rezultate o (ne)izbiri še prejemajo, tudi v društvu nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture - Asociaciji te podatke še zbirajo, da bodo po pregledu odločb lahko podali celovito analizo. Po načrtih bodo v roku dveh tednov sklicali novinarsko konferenco na to temo.
Predstavnica društva Polona Torkar je za STA zaenkrat ocenila le, da država od leta 2013, odkar je gospodarsko vse bolj uspešna, na kulturo in tudi na programski razpis ne gleda razvojno na način, da bi ga krepila ali namenjala dodatna sredstva. To sicer ne velja za vsa področja, na posamičnih področjih, kot je uprizoritvena umetnost, pa po njenih besedah vsekakor ne razpisuje dodatnih mest in sredstev, ki bi omogočala producentom dostopati do financiranja, ampak vrhunske programe, ki so takšni tudi po oceni strokovnjakov, izriva iz financiranja. Kot je pojasnila, v praksi to pomeni več stvari, med drugim so ti programi izgubljeni in ogroženi, prav tako so ogroženi njihovi evropski projekti, v katerih nastopajo. Naslednja možnost v okviru financiranja ministrstva pa je zanje predvsem ta, da programe v celoti predrugačijo in kandidirajo na drugih razpisih, kjer pa je na voljo sofinanciranje manjšega dela programa za precej manjša sredstva.
Ministrstvo še ni ničesar objavilo
Ministrstvo rezultatov programskega razpisa zaenkrat še ni objavilo, v službi za odnose z javnostmi pa so povedali, da pripravljajo pojasnila o tem, zakaj so določene organizacije izpadle. Uspešni na štiriletnem programskem razpisu pa so bili: Moment, Pekinpah, Bunker, Via Negativa, Flota, Španski borci, Mini teater in Plesni teater Ljubljana. V strokovni komisiji za področje uprizoritvenih umetnosti na ministrstvu so: Matjaž Pograjc, Tanja Lužar, Metka Damjan, Vilma Rupnik in Barbra Drnač.
Da so omenjene zavrnili na razpisu, so sporočili tudi iz Zavoda Maska. "In to ob dejstvu, da ministrstvo za kulturo razpolaga z rekordnim zneskom za kulturo v zgodovini samostojne države - pri tem je v istem času razpolovilo sredstva za nevladne organizacije, s čimer je ostro zarezalo v slovensko in mednarodno kulturno krajino, saj številni nevladniki s svojimi programi sodijo med najpomembnejše snovalce novih uprizoritvenih tokov in formatov." Kot so še dodali, odvzem sredstev razumejo kot strategijo dolgoletnega krčenja prostora za razvoj profesionalnih nevladnih organizacij.
"Večini organizacij, ki so izpadle, je skupna ena poteza. Ob prejšnjem izpadu iz programskega financiranja so štiri organizacije tožile ministrstvo za kulturo, upravno sodišče je odločilo, da morajo vloge ponovno v obravnavo. Po ponovni presoji komisije sta bila naknadno sofinancirana še dva zavoda (Maska in Emanat)," so med drugim zapisali v javni izjavi v Zavodu Maska. "Vse organizacije, ki so se spustile v tožbo, so letos ponovno izpadle iz financiranja. Tem organizacijam je skupna še dodatna lastnost, izkazujejo se z družbenopolitičnim angažmajem do vsakokratne oblasti, njihove prakse pa so kar največkrat tiste, ki so drzne v formatih in vsebinah, ustvarjajo polje eksperimenta in srečanja z neznanim.
Zatreti novo generacijo
Od same ustanovitve zavoda je Maskino poslanstvo afirmacija kritičnega pristopa v sodobnih umetniških in teoretskih praksah. V zadnjih letih smo tako produkcijske aktivnosti uresničevali v na novo vzpostavljenem prostoru sodobne umetnosti Nova pošta, ki ga programsko vodimo skupaj s Slovenskim mladinskim gledališčem, in razprli prostor avtonomnemu premisleku, raziskavam in umetniškemu ustvarjanju; prostor dialogu in odzivu na aktualna družbena vprašanja. Naj omenimo samo najbolj aktualne – Festival performansa (kolektivne intervencije), Žiga Divjak, režiser mlajše generacije in eden najbolj nagrajevanih ustvarjalcev, je nanizal kar nekaj dokumentarno-gledaliških projektov, ki govorijo o zeitgeistu, v katerem smo se znašli: 6 (velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje), Gejm (7 nagrad na Festivalu Borštnikovo srečanje in posebna nagrada žirije na Tednu slovenske drame), Vročina (koprodukcija Maska, SMG in steirischer herbst). Lani pa smo v okviru Nove pošte svoj program generacijsko obarvali – Slaba družba Vita Weisa in Solo Nine Rajić Kranjac, s Takorekoč pa implementirali povsem nov uprizoritveni format.
Skozi skoraj tridesetletno zgodovino – leta 2023 bo Maska obeleževala 30 let – smo zavezani kritični refleksiji sodobne umetnosti, ki jo razvijamo skozi razvejano publicistično dejavnost, kontinuirani izobraževalni program Seminar sodobnih scenskih umetnosti ter druge podporne programe: Neodvisni – portal sodobnih scenskih umetnosti, Za isto mizo, Zbor za publiko.
To je ena redkih nevladnih organizacij, ki je po skoraj tridesetih letih pri vodenju prepustila prostor mlajši generaciji. Zatreti novo generacijo pomeni jasen znak za zaustavitev revitalizacije celotne scene, znak, da ministrstvo ne omogoča prihodnosti polja in brutalno demonstracijo oblasti." Maska in Glej napovedujeta tožbo proti ministrstvu za kulturo.
Tudi iz drugih dejavnosti prihajajo novice o tistih, ki so izpadli iz štiriletnega razpisa, med njimi vnovič Carmina Slovenica oziroma Karmina Šilec in Ars Ramovš, zavod za umetnost oziroma Klemen Ramovš. V komisiji za resno glasbo so: dr. Darja Koter, dr. Matjaž Barbo, Tadeja Vulc, dr. Karolina Šantl in Martina Svetina. Od 34 prispelih vlog je bilo zavrženih devet. Sofinanciranih bo dvanajst programov, ki jih je komisija ocenila najvišje. Po zadnjih podatkih je ob sredstva tudi Laibach.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
