Covidne bolnike bi bilo rizično voziti daleč v tujino. Od kod bi v Slovenijo prišla pomoč, če bo treba?

V času največje zdravstvene krize, ko covidni bolniki polnijo bolnišnice in so v celoti obremenili zdravstveni kader, se dogajajo tudi dogovori o sodelovanju s tujino. Spomnimo, da so nekatere evropske države že zaprosile za mednarodno pomoč pri zdravljenju. Marca letos so denimo iz Češke v Poljsko prepeljali nekaj covidnih bolnikov. Češki so pomoč ponudili še v Nemčiji in Švici. Nazadnje so bolnike na zdravljenje v tujino oktobra letos vozili še iz Bolgarije in Romunije. Najbolj so si pomagali z Madžarsko, nekaj pa tudi z drugimi sosednjimi državami.

Pri nas najdlje dogovori z Italijo

Bo glede na vse večjo zasedenost bolnišničnih postelj naslednja država, ki bo tako pomoč potrebovala, Slovenija? Po besedah zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja se v slovenskem zdravstvu prav zdaj dogajajo največja mobilizacija kadra in največji premiki v zdravstvenem sistemu od začetka samostojne Slovenije. V teh dneh odpovedujejo vse nenujne posege in na ta račun se bo zgodila še ena večja mobilizacija kadra na covidne oddelke. A tudi to ob slabšanju epidemiološke slike morda ne bo dovolj, zato ministrstvo poziva vse, ki imajo še kaj zdravstvenega znanja, naj se priključijo in pomagajo v tej krizi. Najmanj, kar bi potrebovali, če bo na intenzivnih oddelkih več kot 288 bolnikov, je 120 dodatnih medicinskih sester in 20 do 25 zdravnikov. Če ne bo šlo drugače, bodo pomoč prisiljeni iskati v tujini. Omenjata se dva scenarija: prvi, da bi covidne bolnike vozili v tujino, in drugi, da bi specialisti prišli pomagat k nam. "Če bi vse naše razpoložljive vire izkoristili, obstaja možnost, da se obrnemo na tujino. Možni sta obe varianti, a zdaj še nismo nič fiksno dogovorjeni," je dejal zdravstveni minister Poklukar. Od sosednjih držav ima ta trenutek še najboljše zdravstvene razmere Italija, res pa je, da povsod po Evropi število obolelih narašča in je na izdatno pomoč zdaj težko računati. "Če bo prišlo do kakšnega mednarodnega sodelovanja, vas bomo o tem obvestili," je dodal minister.

Je pa strokovni direktor mariborskega UKC Matjaž Vogrin potrdil, da so se o tem na sestanku s predstavniki ministrstva že pogovarjali direktorji bolnišnic. "Izpostavili so, da se bodo anesteziologi in specialisti intenzivne terapije iz tujine vključevali v naše time. Prišli naj bi iz Avstrije, Nemčije in Madžarske. A to so za zdaj delovni načrti," je dejal in dodal, da se mu zdi taka možnost veliko boljša, kot da bi bolnike vozili v tujino. "Če bi covidne paciente vozili na neke oddaljene lokacije, bi to lahko bilo zelo rizično. Rezultat bi lahko bila smrt," dodaja. Dogovor pa naj bi že bil sprejet z Italijo. To je zatrdila direktorica šempetrske bolnišnice Dunja Savnik Winkler: "Z Italijo naj bi že imeli dogovor za pet specialistov intenzivne medicine in deset diplomiranih medicinskih sester. Kot stroka si želimo, da bi vsem slovenskim covidnim bolnikom omogočili zdravljenje v domači državi." Zato trenutno prevozi najtežjih covidnih bolnikov na zdravljenje v tujino še niso potrebni. "Skoraj je lažje dobiti kader iz tujine, kot pa da bi organizirali prevoz kritično bolnih v tuje države," je pojasnila.

Naši bolniki večkrat v tujino kot tuji specialisti k nam

Nekaj primerov, ko so specialisti iz tujine prišli na pomoč v Slovenijo, je v preteklosti že bilo. Eden najbolj razvpitih primerov je otroška srčna kirurgija, potem ko so vsi slovenski specialisti ta oddelek zapustili zaradi slabih, menda celo nemogočih razmer. Takrat so začasno pri nas operirali štirje češki kirurgi in znani izraelski kirurg David Mishaly. Oddelek pa je sodeloval še z italijanskim in nemškim centrom. Znan je še primer iz mariborskega UKC, ko je 20 anesteziologov z Reke reševalo kadrovsko stisko na tem področju. Zaradi manka tega kadra so namreč odpadle številne operacije.

Bistveno pogosteje, kot zdravniške ekipe iz tujine prihajajo k nam, pa slovenski pacienti odhajajo v tujino. Preverili smo, kdaj in kako pogosto se tega naš zdravstveni sistem poslužuje. Načrtovano zdravljenje v tujini lahko zavarovane osebe izkoristijo, potem ko so pri nas izčrpane možnosti zdravljenja, ko so v Sloveniji presežene najdaljše dopustne čakalne dobe ali razumen čas, če pri nas ni ustreznih specialistov ali če se pod določenimi pogoji odločijo za zdravljenje v drugi državi članici EU.

Lani so bile zavarovane osebe na pregled, preiskavo ali zdravljenje v tujino največkrat napotene v Avstrijo, Nemčijo in na Češko, nato v Italijo in Francijo. Med državami se včasih pojavijo še ZDA. Storitve, ki so bile najpogosteje opravljene v tujini, se nanašajo na postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovano žensko celico, med njimi so še različne ortopedske operacije, zdravljenje epilepsije, različna kirurška zdravljenja in storitve s področja otroške srčne kirurgije.

V letu 2020 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) odobril tudi 22 vlog za zdravljenje v tujini zaradi presežene dopustne čakalne dobe ali razumnega časa v Sloveniji. Največ prejetih vlog se je nanašalo na odobritev oziroma povračilo stroškov preiskave z DAT SCAN, opravljene na Hrvaškem. V zvezi z zdravljenjem v tujini na podlagi prej izdane napotnice oziroma odobritve je ZZZS prejel 1180 vlog za povračilo stroškov specialističnega in bolnišničnega zdravljenja ali nabavo medicinskih pripomočkov in zdravil v drugi državi članici EU. Velika večina jih je bila rešena pozitivno, v treh odstotkih so bile vloge zavrnjene. Največ vlog za povračilo stroškov se nanaša na storitve, opravljene v sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Avstrija). ZZZS je v letu 2020 zavarovanim osebam povrnil 467.569,74 evra stroškov. Zavarovane osebe so v tujini najpogosteje opravile storitve s področja zobozdravstva, predvsem endodontije in ortodontije, ter nevrologije (preiskava elektromiografija), veliko je bilo tudi storitev s področja kardiovaskularne kirurgije. Med nabavljenimi medicinskimi pripomočki prevladujejo očala.

Stroški za taka zdravljenja so visoki, krije pa jih ZZZS. V letu 2019 je bilo za načrtovano zdravljenje v tujini namenjenih 8,893.455 evrov.