ECB v "jastrebji premik". Že marca utegne dvigniti temeljno obrestno mero

Inflacija v območju evra, katerega članica je tudi Slovenija, je januarja s 5,1 odstotka dosegla nov rekord. Da bo ostala povišana dalj časa, kot so v Evropski centralni banki (ECB) pričakovali, je po seji sveta guvernerjev povedala predsednica ECB Christine Lagarde. Še vedno pa v ECB pričakujejo, da se bo v letošnjem letu umirila. Ciljna vrednost ECB za inflacijo je 2 odstotka.

Dr. Anže Burger, izredni profesor mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, nam je pojasnil, da je visoka inflacija posledica visoke rasti cen energentov (slednji prispevajo več kot polovico rasti), nadaljevanja zastojev v oskrbnih verigah in v manjši meri povečanega povpraševanja. Od dinamike omenjenih treh dejavnikov bo odvisno tudi gibanje cen v prihodnje. "Če se bosta okrevanje in s tem potrošnja v 2022 še pospešila in če ne bo umiritve cen energentov in zastojev v proizvodnji, lahko pričakujemo v letošnjem letu še višje stopnje inflacije. Če pa se bodo razmere z Ukrajino umirile in ponudba energentov uskladila s povpraševanjem, bo prispevek na stroške in cene v prihodnje manjši," nam je razložil Burger.

ECB za zdaj ocenjuje, da so osnovni trendi inflacije blizu umiritve stopnje na dva odstotka, zato po njegovi oceni kljub skoku cen energentov in ponudbenim zastojem ni zvišala ključnih obrestnih mer, pač pa je zgolj zmanjšala odkupe imetij znotraj programa kvantitativnega sproščanja PEPP. "Visoke cene energentov zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev in višajo stroške podjetij. V luči tega omejevanja potrošnje in zasebnih investicij si denarne oblasti ne upajo resneje zaostriti naravnanosti monetarne politike," pravi Anže Burger.

Gospodarska aktivnost v evrskem območju je ob koncu lanskega leta dosegla predkrizne ravni. V ECB v prihodnjih mesecih pričakujejo ugodna gibanja. "V razmerah presežnega povpraševanja in močnih cenovnih pritiskov v mednarodnem okolju inflacija v evrskem območju dosega dolgoletno najvišje vrednosti. Napovedi za njeno umirjanje v prihodnjih četrtletjih spremljajo vse večja tveganja, da bo na višjih ravneh ostala dlje časa," je po seji sveta ECB, katerega član je, sporočil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

ECB štirikrat na leto prosi za oceno glede gospodarske rasti in inflacije. Tokratna anketa je pokazala, da so svoja letošnja pričakovanja za inflacijo v evroobmočju precej povišali. Zdaj pričakujejo triodstotno rast cen življenjskih potrebščin. Jeseni lani so pričakovali rast v višini 1,9 odstotka.

Po poročanju Reutersa je ECB končno priznala tveganja naraščajoče inflacijske in celo odprla vrata za zvišanje obrestnih mer v letošnjem letu, kar pomeni izjemen preobrat v njeni politiki. Ekonomist banke ING Carsten Brzeski ga je označil kot "jastrebji premik".

Christine Lagarde je namreč dejala, da je rast cen nevarna za vse, ki morajo vsak dan "točiti gorivo in nakupovati", zato je ECB pripravljena preučiti vse ukrepe, da dolgoročno inflacija ostane na ravni dveh odstotkov. Po mnenju analitikov je veliko bolj jasno kot do zdaj namignila, da bi ECB že marca na prihodnji seji sveta lahko dvignila obrestno mero. Do zdaj je veljalo, da bo to naredila šele v letu 2023.

"Prvo zvišanje obrestnih mer pred koncem letošnjega leta se tako zdi povsem realen scenarij," je za nemški Spiegel dejala Ulrike Kastens, ekonomistka za Evropo pri družbi DWS. Konstantin Veit, upravitelj portfelja pri upravljavcu premoženja Pimco, pravi: "Tržni udeleženci zdaj pričakujejo prvo zvišanje obrestne mere za deset bazičnih točk v juliju."

Potem ko Lagardova ni izključila dviga temeljne obrestne mere, je tečaj evra v primerjavi z dolarjem poskočil na najvišjo vrednost v zadnjih dveh tednih, okrepila se je prodaja obveznic evroobmočja. Donos nemške desetletne obveznice, ki je merilo za donos obveznic v celotnem območju z evrom, se je povzpel na 0,14 odstotka, kar je najvišja vrednost v skoraj treh letih. Trgovci so povečali svoje stave na dvig obrestnih mer.

Donosnost italijanskih desetletnih obveznic se je povečala za približno 20 bazičnih točk na 1,66 odstotka, kar je največ od maja 2020. James Athey, investicijski direktor pri Abrdn, je po poročanju Financial Timesa dejal: "ECB odpira potencialno veliko luknjo, v katero lahko padejo italijanske obveznice."

Ameriška centralna banka Federal Reserve (FED) bo po oceni vlagateljev letos temeljno obrestno mero dvignila petkrat. Bank of England je svojo obrestno mero dvignila že drugič v dveh mesecih na 0,5 odstotka. Temeljna obrestna mera ECB je 0 odstotkov.