Pri spremembi situacije v državi je treba začeti pri vrednotah, je na okrogli mizi v Mariboru povedal zdaj že nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob, ki pri tem na prvem mestu izpostavlja spoštljivost. Ta je po njegovem mnenju vrednota, na podlagi katere bi razdeljeni državljani lahko našli razdeljeni skupni imenovalec. Celotna Slovenija je kot ena domačija, pravi, ta pa lahko uspeva samo, če v njej veljajo spoštljivi odnosi. Okroglo mizo z naslovom V kakšni državi želimo živeti je organiziralo društvo Bodi sprememba, v okviru katerega se je Golob politično aktiviral, potem ko ni dobil zelene luči lastnikov za nov mandat na čelu uprave največjega slovenskega trgovca z elektriko.
Liberalizem kot ideološka podlaga
A tudi na tem dogodku Golob, ki je na prvi okrogli mizi v organizaciji omenjenega društva v Ljubljani decembra lani napovedal menjavo oblasti, ni razkril, kako bo nastopil na volitvah - z lastno stranko ali v povezavi s katero ob obstoječih političnih strank.
Na vprašanje moderatorja okrogle mize, publicista Marka Crnkoviča (v ozadju levo), kako bo nagovarjal in za sabo potegnil ljudi, je Robert Golob odgovoril, da vsakega posebej. "Nekje je treba začeti. Graditi moraš strukturo in vrednote."
Je pa v tokratni debati Golob večkrat omenil liberalizem kot ideološko podlago, na kateri je po njegovem mnenju mogoče graditi. Tako je v razpravi o socialni državi poudaril, da ima lahko ta več odtenkov, pri čemer se lahko po njegovem mnenju tudi liberalni ekonomski modeli z njo povežejo. "Tako, da najprej poskrbimo za ranljive skupine, šele nato šteje profit." Pri tem je kot primer dobre prakse navedel Gen-I: "Poskrbeli smo, da nobeno gospodinjstvo v krizi ne bo doživelo višjih cen, pa še profit dosegamo."
Društvo Bodi sprememba je v Narodni dom v Mariboru pritegnilo okoli 50 poslušalcev.
Antropologinja Vesna Vuk Godina je glede tega poudarila, da je kulturno sprejemljiva razlika med prihodki Slovencev največ ena proti štiri. To razmerje po njeni razlagi izvira iz zgodovine naroda, ko so v času fevdalizma ugotovili, da manj kot četrtinska huba ne zagotavlja preživetja. "To je za Slovence socialna država. Vsak mora imeti dovolj za preživetje, potem pa imajo lahko nekateri več, a največ v razmerju ena proti štiri."
Omenjene besede Godine bi lahko razumeli tudi kot kritiko Golobovih prihodkov na čelu Gen-I, ki mu jih v zadnjem času očita predvsem politična konkurenca. "Moja sreča ne izvira iz plače," odgovarja Golob in ob tem še pove, da je visoka plača lahko zgolj motivacijski dejavnik za dobro opravljeno delo, nikakor pa ne garant za srečo v življenju. Pri tem Golob omenja tudi številne uspehe slovenskih športnikov, kar po njegovih besedah dokazuje, da imajo Slovenci v sebi tekmovalnost, ta pa je stvar liberalizma, in če je pravilno usmerjena ter temelji na pravih vrednotah, je lahko nekaj pozitivnega. V luči tokratnega Golobovega izpostavljanja liberalizma je vsekakor zanimivo dejstvo, da je v sredo v Ljubljani predsednik državnega zbora Igor Zorčič ustanovil novo liberalno stranko Lide, pri čemer so na ustavnem kongresu izvolili samo enega člana sicer tričlanskega predsedstva stranke.
Brez vidnejših javnih osebnosti
Med publiko nismo opazili nobenega vidnega mariborskega politika, gospodarstvenika, kulturnika ali športnika. Iz sveta bivših politikov pa je dogodku prisostvoval le nekdanji poslanec SNS in kasneje predsednik stranke Lipa Sašo Peče. Ta je za Radio Maribor povedal, da podpira humanost in preseganje delitev, ki jih izkazuje Golob, a se politično vsaj za zdaj ne bo ponovno angažiral.
In drugi obiskovalci? "Podpiram to iniciativo, skrajni čas je, da se politične razmere v državi spremenijo v neko pozitivno, dobrovoljno, sodelovalno klimo, ne pa, da se gojijo zamere in sovraštvo. Goloba poznam iz poslovnega sveta, definitivno je sposoben tak projekt izpeljati, ali mu bom namenil svoj glas, pa je za zdaj še preuranjeno reči," je dejal Igor Žurga. Da jo je zanimalo, kaj udeleženci tribune menijo o naši državi in kako bi ravnali, da bi vsi ljudje v Sloveniji bili srečnejši, kot so danes, pa je povedala Rosvita Svenšek: "Vsekakor bom aktivno spremljala celotno volilno kampanjo in na koncu v glavi presejala, kdo ima osebne cilje, kdo pa v mislih interese vseh državljanov. Za odločitev, komu bom namenila svoj glas, pa je še prezgodaj." (ise)
Poleg splošne razprave o vrednotah je Golob omenil tudi nekaj konkretnih politik, na podlagi katerih bi lahko sklepali, v katero smer se bo nagibal pri nagovarjanju volivcev. Tako je v že omenjeni razpravi o socialni državi omenil možnost razmisleka o uvedbi neke vrste temeljnega dohodka, ki bi bil na voljo samo najbolj ranljivim skupinam, saj za delovno aktivnost ta po njegovem mnenju ne bi bil zanimiv: "Želimo imeti socialno državo, da bomo srečni." Kot še izpostavlja, ljudi danes v Sloveniji ni strah zaradi tega, ker ni socialne države, temveč zaradi tega, ker se bojijo, da je nikoli več ne bodo doživeli.
Podnebna agenda ključna
Podnebna agenda mora biti ključna za naslednjo vlado, poudarja Golob, saj da bo ta spremenila strukturo svetovnega gospodarstva. "Če tega kot izvozno gospodarstvo ne bomo znali ustrezno nasloviti, bomo med poraženci." Pri tem je zaprtje premogovnika komaj začetek, pravi, saj bo šlo za prestrukturiranje celotnega gospodarstva. Na vprašanje moderatorja okrogle mize, publicista Marka Crnkoviča, kako bo nagovarjal in za sabo potegnil ljudi, je Golob odgovoril, da vsakega posebej. "Nekje je treba začeti. Graditi moraš strukturo in vrednote." Pri tem je spet za zgled postavil primer korporativne kulture v Gen-I, ki je, kot pravi, kultura vrlin: "V vsakem prepoznamo to, v čemer je najboljši, in mu pomagamo, da ostalo zaobide. Če nam uspe to prenesti v politiko, bomo boljši od Švice." A pri tem opozarja, da tudi v poslu v teh časih niso dovolj samo zastavljeni cilji, temveč je pomembno imeti predvsem zastavljeno smer, v katero greš. Okoliščine se namreč v današnjem svetu spreminjajo tako hitro, da je treba cilje sproti prilagajati.
Golob je omenil tudi razmislek o temeljnem dohodku, ki bi bil na voljo samo najbolj ranljivim skupinam
Godina meni, da ima Golob oziroma stranka pod njegovim vodstvom možnosti za zmago na volitvah, saj se lahko po njenem prepričanju Slovenci povežejo samo na podlagi projektov, kot sta bila izstop iz Jugoslavije ali vstop v Evropsko unijo, ki stremijo k izboljšanju njihovega položaja, pri tem pa lahko tudi sami sodelujejo. Prav tak pristop pa ima po njenem mnenju Golob. Ta se po lastnih besedah zaveda, da ni nov obraz v politiki, a hkrati dodaja: "Ni boljše reference kot to, kar si počel zadnjih 20 ali 30 let. Če nisi nič pomembnega storil, preden dobiš oblast v roke, potem tudi kasneje ne boš nič dobrega naredil za narod."
Želeli smo trdo roko, zdaj jo imamo
Zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič pravi, da so pred desetimi leti vsi politiki govorili o vrednotah, danes več skoraj nihče. Do obstoječega stanja v državi je po njegovih besedah privedla politična kultura, kakršno smo v Sloveniji razvili v zadnjih 30 letih. "Dolgo časa smo govorili, da v Sloveniji rabimo trdo roko, zdaj jo imamo," pravi Gabrijelčič in dodaja, da smo lahko ob tem spoznali, kam pripeljejo avtoritarni vzorci vodenja države. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru meni, da ima Slovenija sicer dobre osnove za pravno državo, a hkrati poudarja, da pravo na papirju te še ne more zagotoviti. Pomembno je tudi, kot pravi, kakšne standarde si bomo ob tem postavili, ali je recimo laganje za nas sprejemljivo ali ne. Pravnik Anže Erbežnik je dodal, da se mora okvir pravne države vedno znova zapolniti z vsebino ob vedno novih izzivih sodobne družbe. Vse zahodne demokracije so po njegovem mnenju v fazi prevrednotenja obstoječih vrednot, kar je povezano tudi s pojavom novimi tehnologij.
Kako točno se bo nadaljevala njegova tokratna politična zgodba, bo jasno konec meseca, pravi Golob. Za 26. januar je sicer na okrožnem sodišču v Krškem napovedano nadaljevanje obravnave, na kateri naj bi imenovali začasno vodstvo Gen-I, le dan pred tem pa je sklicana tudi skupščina, na kateri bosta družbenika vnovič skušala postaviti novo upravo še pred sodiščem.