"Bodimo ponosni na bogastvo naše kulture, ki na seznamu prevodov Svetega pisma nastopi kar dvakrat: prvič z Dalmatinovim prevodom celotnega Svetega pisma leta 1583, potem pa še s Küzmičevim prevodom Nove zaveze v prekmurščino manj kot 200 let kasneje," je slavnostna govornica, predsednica republike Nataša Pirc Musar, začela pri kulturi.
Oktober ponosa na jezik in kulturo
"Letošnji oktober, ki ga zaključuje dan reformacije, je res čas, v katerem smo lahko posebej ponosni na naš jezik in našo kulturo," je poudarila: "Na frankfurtskem knjižnem sejmu je bila Slovenija kot država častna gostja ves teden v središču pozornosti svetovne kulturne javnosti. Dostojno in dostojanstveno smo predstavili ustvarjalke in ustvarjalce naše literature, pa naj pišejo v Republiki Sloveniji ali zunaj njenih meja. Pa tudi pesnice in pesnike, pisateljice in pisatelje, ki ustvarjajo v Sloveniji v drugih jezikih, tudi ti so naši."
Trubar, je nadaljevala, nas je prvič nagovoril kot »Lube Slovence« in s tem vzpostavil povezavo, ki velja še danes: "Slovenci smo tista skupnost, ki jo določa jezik, bolj kot zamejenost nekega ozemlja. Prevod tako zahtevnega besedila, kot je Sveto pismo, je terjal podrobno definiranje jezika, slovnice in izrazoslovja. Dalmatinova Biblija ne slovi po bogatem zunanjem okrasju ali izjemnem tisku. Še lesorezi za ilustracije so bili izposojeni iz tiskov Luthrovega nemškega Svetega pisma. Dalmatinova Biblija je veličasten spomenik kulture prav zato, ker je z njo slovenski jezik opravil preskok iz kratkih besedil in knjig v jezikovni vrhunec, ki ga je pred njim zmoglo le dobrih deset jezikov. S tem je slovenska pismenost postala zgodovinsko dejstvo, ne glede na verske spore in spopade med protireformacijo. To nam lepo ilustrirata dva izvoda Dalmatinove Biblije. Prvega je prejel protestantski plemič za svojo knjižnico na gradu Brdo, kjer ima dom že 440 let. Od vseh ohranjenih izvodov je bil prav ta izbran za dokument Spomina Slovenije, razstavljen v Narodnem muzeju. Drugi je izvod Dalmatinove Biblije, ki ima na prvi strani kot lastnika vpisanega samega Primoža Trubarja in ga hrani Frančiškanski samostan Ljubljana, javnosti pa bo kmalu dostopen v njihovem muzeju. Poučevanje vere v slovenskem jeziku je postalo norma, sledil je razvoj literature, znanosti in poezije. Pismenost je postala samoumevna."
A ta samoumevnost je danes vprašljiva. Branje in razumevanje prebranega sta namreč dve različni stvari. Digitalna doba nas v poplavi zvočnih, vizualnih in besedilnih vsebin pogosto vodi v površno in razpršeno branje, je opozorila predsednica republike. Zato je tik pred frankfurtskim sejmom nastal Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki poudarja, da je to naše najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja.
Umetna inteligenca in evropske volitve
Izziv je tudi vse bolj prisotna umetna inteligenca, pravi. "Bo postala naše orodje pri razumevanju in reševanju problemov ali nas bo pri tem nadomestila? Jo bomo uporabljali za pomoč pri odločitvah ali zato, da odloča namesto nas? Največ je odvisno od nas samih in od zavestnih odločitev pri njenem razvoju in uveljavljanju. Kje bomo postavili meje in pravila? V družbi jih postavlja pravo, a to vedno zaostaja za razvojem tehnologij. Po skoraj tridesetih letih vsesplošne uporabe svetovnega spleta še vedno nimamo niti sledu mednarodnega prava glede interneta. Da tega, da nam v tem času ni uspelo doseči, da bi gigant Apple v svojih operacijskih sistemih uporabljal tudi slovenski jezik, niti ne omenjam."
Predsednica upa, da bomo o tej pomembni temi kaj slišali tudi pred evropskimi volitvami prihodnje leto, ko se bomo odločali, koga bomo poslali zastopat Slovenijo v Bruselj in Strasbourg. Razmislek je pomemben, saj umetni inteligenci prepuščamo tudi odločanje, je poudarila.
"Dober namen ni ustrezna protiutež nedemokratičnemu ravnanju. Vsakemu politiku bi zato morala biti vsakodnevna mantra ravno vrstica »In ne vpelji nas v skušnjavo«."
Da politika ne prestopi meje dopustnega ...
"Samo informirani in razmišljujoči državljani smo tisti, ki lahko tvorno sodelujemo v demokratičnih procesih in skrbimo za to, da politika ne prestopi meja dopustnega. Ni dovolj le vsake toliko iti na volitve. Vsaka demokratična družba zahteva stalen kritični pogled na delovanje njenih voditeljev," je nadaljevala: "Zato bom tu ponovila besede, ki sem jih lanskega decembra izrekla v državnem zboru, kot obljubo ob nastopu funkcije predsednice: Vedno sem se in se bom zavzemala za pravno državo, vladavino prava, temeljne človekove pravice in avtonomijo državnih podsistemov. Policija, vojska, diplomacija, zdravstvo in šolstvo so naša lastnina. Zato nam mora biti še kako mar, kako se s temi podsistemi ravna. Vsi moramo vedeti, kje se politika mora ustaviti, in vsak dan znova se moramo zavedati, da podsistemi služijo predvsem nam, prebivalkam in prebivalcem, ne oblastnikom."
"Skušnjave pri vladanju so velike. Ampak dober namen ni ustrezna protiutež nedemokratičnemu ravnanju. Vsakemu politiku bi zato morala biti vsakodnevna mantra ravno vrstica »In ne vpelji nas v skušnjavo«." Primož Trubar je svoje morda najznamenitejše besede zapisal ravno v povezavi z borbo proti skušnjavam. On je govoril o posamezniku, a podobno velja za celotno družbo, je poudarila predsednica republike: "Vsakodnevna borba za demokracijo, pravičnost in enakopravnost je tisto, kar nam bo tudi v prihodnje omogočilo »stati inu obstati«."
Jezik, knjiga in umetna inteligenca. In Küzmič
Govoru predsednice je sledil umetniški del proslave z naslovom Jezik, knjiga in umetna inteligenca s poudarkom na 300. obletnici rojstva učitelja in protestantskega duhovnika Štefana Küzmiča, ki je ob koncu 18. stoletja iz grščine v prekmurščino prevedel Novo zavezo in svoj prevod objavil v knjigi Nouvi Zákon (Novi testament, Novi zakon). Gre za pomemben jezikovni in literarni podvig, ki je maloštevilni jezikovni skupnosti prekmurskih protestantov v domačem jeziku posredoval temeljno delo krščanstva. Küzmičev projekt je omogočil razmah tiska in razcvet literarnega, znanstvenega, publicističnega ter verskega ustvarjanja v prekmurščini. Prekmurščina se je pokazala kot enakovreden in tudi suveren izraz jezika, ki je takrat iz narečja prerastel v knjižni jezik.
Umetniški dogodek, ki poudarja Küzmičevo genialnost ter razcvet slovenskega jezika skozi prostor in čas, sta zasnovala režiser Primož Ekart in scenarist Dušan Šarotar.
