Gasilci po poplavah: Kdaj bodo naslednje poplave, je le vprašanje časa

Da so bili gasilci v času lanskoletnih poplav znova junaki časa, je nedvoumno. "Ne le, da so ogromno pomagali - na začetku, ko je bilo res hudo, so nam vlili upanje, da nismo sami," je opisal ustanovitelj podjetja KLS Ljubno Mirko Strašek, sicer tudi velik mecen domačim društvom, predvsem gasilskemu. "Prvi, ki me je v soboto zjutraj, ko se nam ni uspelo niti prebiti do podjetja, poklical, je bil predsednik PGD Kristan Vrh. V naslednjih tednih se je pri nas zvrstilo 186 prostovoljnih gasilskih društev iz Slovenije, ki so pomagali pri čiščenju podjetja, saj smo naše zaposlene morali usmeriti v čiščenje strojev. Tri tedne smo bili brez vode, štiri brez elektrike. Tujci, ki so kasneje tudi prišli na pomoč, so bili navdušeni, kako pri nas deluje gasilstvo. Vsem vam res velika hvala za pomoč in zato, da ste nam dali moč, da smo vztrajali," je poudaril. "Pri nas je pomagalo več kot 100 prostovoljnih društev. Ko je pet dni po poplavah k nam prišel direktor BSH iz Bavarske, je dejal, da si pri njih česa takšnega, takšne pomoči in usklajenosti, sploh ne znajo predstavljati, pa je to bil šele začetek," je enako hvaležno dodal tehnični direktor BSH Nazarje Matija Petrin.

"Imamo največ gasilcev na število prebivalcev na svetu. Sam zato pravim, da imamo v Sloveniji na tem področju nadstandard. Kar spomnite se poplav, ki so nekaj tednov kasneje divjale v Grčiji, nato še v Libiji. Tam so območja s 50 tisoč prebivalci pa brez enega samega gasilca," je poudaril predsednik mednarodne organizacije gasilskih in reševalnih služb Milan Dubravac.

S "požarno" obleko na poplavo

A vedno je še veliko prostora za izboljšave, tudi med gasilci, se zavedajo v Gasilski zvezi Slovenije, ki je danes na Ljubnem ob Savinji analizirala intervencije minulega leta, s posebnim poudarkom na poplavah. "Avgusta smo prinašali upanje, zdaj prinašamo znanje in izkušnje, da se bomo lažje pripravili na nove podobne zgodbe. Ker ni vprašanje, ali podobne nesreče še bodo. Je le vprašanje, kdaj in kje," je izpostavil poveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar. Izbira regije ni naključna - največ so v akciji reševanja turistov iz kampa Menina tvegali ravno zgornjesavinjski gasilci. V Večeru smo nekaj dni po poplavah objavili zgodbo gasilca Primoža Bitenca, ki je bil med tistimi gasilci, ki jih je pri reševanju ljudi iz kampa odnesla voda in so nekaj ur veljali za pogrešane. "Ko je fante odneslo, so bili kolegi v stiski, kdo bo žalostno novico povedal domačim. Ni bilo vse lepo. So bili tudi angeli na delu," je na dogodek iz kampa Menina spomnil Dubravac.

Že kmalu po poplavah so gasilci izpostavili, da za reševanje v primeru poplav niso niti primerno opremljeni. Z oblekami, ki so namenjene za posredovanje v požarih, zelo težko pomagaš v poplavah. Doslej so društvom to opremo dodeljevali na podlagi kategorizacije društva. "Bolj pomembno kot to je sama lega določenega društva," je opozoril gasilski poveljnik savinjsko-šaleške regije Mirko Brezovnik. "Na področju zaščitne opreme lahko stvari izboljšamo. Vem, kaj pomeni imeti več ur na sebi imeti opremo za intervencije namesto opremo za reševanje na vodi. Ni potrebno, da vsa društva enake kategorizacije dobijo vse. Pomembneje je, kako opremo razdeliti."

Komunikacije rešene z enim kovčkom 

Težav, ki so se pokazale v minuli poplavi in so skupne tudi koroški regiji, je še nekaj. Prva je gotovo komunikacija. Ta trenutno temelji na mobilnem signalu. Satelitski internet bi pomanjkljivost lahko odpravil, za to pa je potreben le dodaten kovček. Dobrodošel bi bil tudi brezpilotni letalnik za pregled terena, tako pa so gasilci peš morali preverjati, katere stranske poti so morda toliko prevozne, da bi lahko do domačinov spravili pomoč, je opozoril koroški poveljnik Matjaž Gorenšek. Komunikacije so škripale tudi drugje, je še opomnil. Tako so denimo potrebovali tri dni, da so ugotovili, da tako sami kot Slovenska vojska polnita isti bazen. "Do podvajanja je prišlo le zaradi šuma komunikacij," je poudaril.

Velika težava je še birokracija. Tudi tukaj je veliko ne le podvajanja, celo "potrojevanja". "Po celem mesecu intervencij smo potrebovali še dva tedna, da smo izpolnili vse obrazce za SPIN in drugo," je dodal Gorenšek. Digitalizacija, ki bi avtomatsko sporočala podatke ustreznim ustanovam, je tako nujna. Oba poveljnika sta bila, sicer ne direktno, pa vendar, nekoliko kritična tudi do delovanja sistema civilne zaščite (CZ). Nekateri regijski štabi na Koroškem nimajo operativnih ljudi, v manjših občinah je štab CZ enak štabu PGD, je opozoril Gorenšek, Brezovnik pa je dodal, da je preveč dela "viselo" na gasilcih, predvsem tistega, ki bi ga morale izvajati druge službe v sestavi CZ.

Poplave so naplavile še težave, ki so povezane s sistemom helikopterskega reševanja, saj gasilci s tem nimajo izkušenj. Nujno bi bilo zato treba dopolniti model helikopterskega reševanja (navsezadnje so gasilci pomagali celo pri helikopterskem prevozu kadavrov), je bilo še izpostavljeno na Ljubnem. In še, da je skupnih vaj na temo poplav sila malo. "V 90 odstotkih je stvar funkcionirala že prej. Zato vsega tega ne smemo jemati kot kritiko, ampak kot iskanje potencialov za izboljšanje delovanja takrat, ko vemo, da bomo ostali brez vode, brez elektrike, brez cestnih povezav, brez komunikacij. Ker ni vprašanje, ali bo kaj podobnega še prišlo. Obstaja le vprašanje, v kakšni intenzivnosti," je še poudaril Brezovnik.