Skozi okno opazujem par srak, ki si je naredil gnezdo na bližnji smreki. Včasih je bilo srak tu, kjer živim, kar precej, zadnje čase je več vran. Vrane so večji in močnejši ptiči. Tudi pametni, ornitologi pravijo, da so na stopnji triletnega otroka. Res se naučijo marsikaj, pa tudi marsikaj si zato upajo. Morda so za naše predstave celo malo predrzne.
Seveda je to človeški vidik. Če bi se tako obnašale siničke ali taščice, bi jim rekli, da so ljubke. Ali pa veverice, ki se navadijo na človekovo bližino in ti jedo lešnike z roke. Kako luštno, kajne? Če bi to naredila vrana, ta črno-sivi ptič z ne ravno prijetnim oglašanjem, se najbrž ne bi tako raznežili. Vrane napadejo tudi gnezda manjših ptic in pojedo njihove mladiče. Zato se mi nehote pojavi simpatija do srak, ki jim uspe nekako preživeti ob vseh teh vranah. Ker so šibkejše. Pa čeprav tudi srake niso svetniki, tudi one ubijejo in pojedo mladiče manjših ptic, če jih dobijo. Vsaka hrana v naravi je dobrodošla, ne meče se je stran, preživeti je treba!
Tako da, če malo bolj razmislim, se mi tudi srake ravno ne smilijo, ker so, podobno kot vrane, vredne svojega denarja. Ampak spet, to je človeški vidik. V naravi preživi sposobnejši in močnejši. Seveda pa smo ljudje marsikje porušili naravno ravnovesje in tako omogočili nekaterim živim bitjem, da so se precej razmnožila, ker smo jim ustvarili ugodno življenjsko okolje. Vrane in srake niso pri hrani prav nič izbirčne, lahko bi rekli, da jedo vse od kraja. V bistvu so čistilci, sanitarni ptiči. In za ta poklic ni potrebna lepa obleka in na smetišču nihče ne preverja in ocenjuje, kako lep glas imaš. In ker smo ljudje civilizacija smeti in ker so vrane in srake dovolj pametne, so samo zagrabile ponujeno roko - res bi bile neumne, če je ne bi! Uspešno se prilagajajo spremembam v okolju.
Po tej plati so pametnejše od nas, bi rekel. Evolucija je pripeljala do nastanka številnih vrst ptic, obstale so tiste, ki so se bile sposobne prilagoditi okolju in spremembam v okolju. Nekatere ptice so res čudovite, druge krasno pojejo, a vse to so le naše, človeške ocene. Tudi pisano perje in lepo petje imata svoj pomen v borbi za obstoj. Ljudje smo ustvarili ogromno. Ne samo materialnih stvari, nismo samo dodobra spremenili pokrajin v svoj prid (vsaj na prvi pogled, marsikdaj se nato izkaže, da v svojo škodo), znamo lepo peti, igrati, slikamo lepe slike, zidamo slikovite zgradbe … Koliko pa smo se resnično sposobni prilagajati?
Do zdaj je še nekako šlo, a izgubljamo to sposobnost, ker ne prepoznamo pravih težav in sprememb, ki nas čakajo oziroma so že tu. Glede tega nismo na stopnji triletnega otroka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
