Javnofinančni primanjkljaj je v prvem letošnjem četrtletju znašal 309 milijonov evrov oz. dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je danes objavil statistični urad. S tem je bil nižji kot pred letom dni, ko je nanesel 448 milijonov evrov oz. 3,1 odstotka BDP. Javni dolg je bil konec marca pri 45,4 milijarde evrov oz. 70,7 odstotka BDP.
Kljub primanjkljaju je bila rast skupnih prihodkov države na začetku leta za 2,8 odstotne točke višja od rasti skupnih izdatkov.
V sektorju država je bilo že trinajsto četrtletje zapored zaznati rast skupnih prihodkov. Ti so znašali 7,061 milijarde evrov in so bili medletno višji za 725 milijonov evrov oz. za 11,4 odstotka.
Skupne prihodke so nominalno najbolj povečali socialni prispevki, ki so se medletno zvišali za 352 milijonov evrov ali za 14,2 odstotka. Davčni prihodki so se povečali za 261 milijonov evrov ali za 8,7 odstotka. Med temi so se najbolj povečali prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz, in sicer za 138 milijonov evrov ali za 7,6 odstotka. Prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje so se okrepili za 124 milijonov evrov ali za 10,5 odstotka.
Prihodki od obresti so se povečali deveto četrtletje zapored, in sicer so se tokrat za 36 milijonov evrov ali za 42 odstotkov.
Skupni izdatki države so znašali 7,370 milijarde evrov in so se v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišali za 586 milijonov evrov ali za 8,6 odstotka.
V letni primerjavi so se najbolj povečala sredstva za zaposlene, in sicer za 291 milijonov evrov ali za 16,9 odstotka. Socialna nadomestila v denarju in naravi so bila višja za 285 milijonov evrov ali za 10,7 odstotka, vmesna potrošnja pa za 98 milijonov evrov ali za 11,4 odstotka.
Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se okrepili za 71 milijonov evrov ali za 9,3 odstotka. Izdatki za obresti pa so prvič po petih četrtletjih upadli in so bili nižji za 43 milijonov evrov ali za 23,4 odstotka.
Konsolidirani bruto javni dolg države, ki je bil ob koncu prvega trimesečja pri 45,4 milijarde evrov, je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nominalno višji za dobre tri milijarde evrov, v deležu BDP pa 1,5 odstotne točke nižji, v primerjavi s koncem lanskega leta pa je bil nominalno višji za 1,7 milijarde evrov, v deležu BDP pa 1,5 odstotne točke višji. Četrtletno se je zvišal predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Dolg države na centralni ravni je znašal 44,5 milijarde evrov ali 69,3 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 1,1 milijarde evrov ali 1,7 odstotka BDP.
Skladi socialne varnosti so bili ob koncu prvega letošnjega četrtletja brez dolga.
Junija najnižja medletna inflacija v zadnjih treh letih
Medletna inflacija je junija znašala 1,5 odstotka, medtem ko je bila ta v istem mesecu lanskega leta 6,9-odstotna. To je najnižja rast cen po juniju 2021, ko je bila letna stopnja inflacije 1,4-odstotna, je danes objavil statistični urad.
V primerjavi z majem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,4 odstotka.
K letni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale za 6,7 odstotka višje cene v restavracijah in hotelih. Sledile so 4,9-odstotne podražitve raznovrstnega blaga in storitev, ki so dodale 0,4 odstotne točke.
Cene storitev so se na letni ravni v povprečju zvišale za 4,2 odstotka, cene blaga pa za 0,2 odstotka. Poltrajno blago se je podražilo za 1,5 odstotka in blago dnevne porabe za 0,3 odstotka, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 1,4 odstotka.
V medletni primerjavi so se najizraziteje pocenili električna energija, plin in druga goriva, in sicer za 7,7 odstotka, ki so inflacijo ublažili za 0,6 odstotne točke.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila v juniju 1,6-odstotna, potem ko je bila v lanskem juniju 6,6-odstotna. Na mesečni ravni so po tem kazalniku cene v povprečju ostale nespremenjene.
Cene življenjskih potrebščin so se v prvem letošnjem polletju zvišale za 2,3 odstotka, v istem obdobju lani pa za 4,9 odstotka.
Vaše mnenje šteje! Sodelujte v anketi in pomagajte izboljšati Večer:
