Slovenski gradbinci, varilci, prevozniki in podobni profili so v Evropi že dolgo zelo iskani. Podjetij, ki delujejo v dejavnostih gradbeništva, transporta in tehničnih storitev in so hkrati še izvozniki, ni veliko, le šest odstotkov vseh podjetij v Sloveniji je takšnih. Četudi so številčno razmeroma majhna skupina, so pomembni akterji slovenskega gospodarstva. Ker so praviloma precej uspešni, se to odraža v plačanem davku od dobička, ki ga izvozniki plačajo trikrat več kot neizvozniki. Ekonomist Jože P. Damijan v svoji analizi navaja, da izplačujejo plače, višje od slovenskega povprečja. Torej v državno blagajno prispevajo več zaradi višjih plač.
Preteklo leto, ko je covid-19 svet začel obračati na glavo, so (i)zvozili zelo dobro. Večinoma so ohranili zaposlene in poiskali nove trge v tujini, nekateri so ustvarili nadpovprečen dobiček. Tudi v leto 2021 so se dobro pognali.
Z državno pomočjo so obdržali zaposlene
Med takšnimi podjetji sta ptujska MKV, ki izdeluje kovinske konstrukcije, izvaja industrijsko montažo, varjenje, vzdrževanje in remonte, in Fina-Mavi, ki ju vodi direktor Matjaž Majcen. "Zavedamo se pomena ustvarjenega prihodka tudi za naše zaposlene. V času covida- 19 so marsikatera podjetja zaprla vrata, mi smo nadaljevali, vztrajali. Naši zaposleni so ob sicer zmanjšanem obsegu dela in ob določenih prerazporeditvah delali skoraj vseh dvanajst covidnih mesecev," pravi direktor. Z napotenimi delavci zdaj delajo pretežno transportne tehnike, denimo tekoče trake, v logističnih sistemih v tujini. Logistika je namreč na koronavirus ostala imuna.
"V naši državi se ne zavedajo, koliko izpada davka bodo imeli, če bodo takoj pokimali vsem evropskim direktivam"
Število zaposlenih, med katerimi je 80 odstotkov Slovencev, je v MKV in Fina-Maviju ostalo 130. Četudi so leta 2020 imeli 22 odstotkov manj prihodkov kot leto prej, so lani povečali dobiček za 15 odstotkov. Glede na situacijo so zadovoljni. Majcen priznava, da so jim državni ukrepi za pomoč gospodarstvu pomagali. Zlasti zato, da "smo lahko obdržali zaposlene tudi takrat, ko je avtomobilska industrija, za katero delamo, obstala in stoji še zdaj. To je preverjen, zanesljiv kader, na katerega veliko damo. Tako so zaposleni ostali na razpolago, in ko smo dobili določena naročila, projekte, smo jih lahko sprejeli takoj," pojasnjuje direktor. Lani so poiskali nove naročnike v Nemčiji, kar se bo pri poslovnih rezultatih poznalo šele letos. "Kar se tiče davkov in prispevkov, nismo konkurenčni na primer kakšnim slovaškim ali poljskim podjetjem v tujini, ki nimajo takšnih stroškov dela kot mi. Zato tudi ne moremo sprejeti vseh projektov, ker ni računice," Matjaž Majcen govori podobno kot večina slovenskih gospodarstvenikov.
Plačilo davka v državah, kjer delajo
Albert Kekec, direktor podjetja Dorssen iz Markovcev, omenja, da so podjetja, ki z napotenimi delavci opravljajo izvoz storitev, v slovenski BDP prispevala 8,5 odstotka, zato bi se vladajoči v državi morali zavedati njihovega pomena. Da gre za še več, za multiplikativni učinek, pa poudarja Damijan, ker se nabava storitev v tujini prenaša na ostale sektorje in proizvodno verigo v Sloveniji.
Vsak mesec 12.000 delavcev v tujini
Slovenska izvozna storitvena podjetja v panogah gradbeništva, transporta in tehničnih storitev 80 odstotkov izvoza ustvarijo v Evropski uniji, največ v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Skupno ustvarijo skoraj devet odstotkov slovenskega izvoza, slabih 14 odstotkov zaposlenosti (71.000 ljudi) in 13 odstotkov dodane vrednosti. Od leta 2018, ko je število napotenih delavcev v tujini naglo poskočilo, imajo slovenska podjetja v tujini povprečno vsak mesec med 11.500 in 12.000 delavci.
A trendi na področju podjetij z napotenimi delavci niso obetajoči. Vleče jih v smer, "da bodo države, kjer delamo lokalno, najbrž začele od nas pobirati čim več davka", na mogoč scenarij opozarja Igor Kumer, prokurist podjetja Mos Servis iz Mestinja. "Vendar se naša država tega ne zaveda. Ne zavedajo se, koliko izpada davka, tako korporativnega kot od dohodnine, bodo imeli, če bodo takoj pokimali vsem evropskim direktivam. Določene države že zahtevajo, da jim plačamo del korporativnega davka," pove Kumer. Takšne izkušnje ima Mos Servis na Norveškem.
Mos Servis zaposluje okoli sto Slovencev, Romunov, Makedoncev, Hrvatov in Slovakov. Lani so jih najbolj ovirala različna pravila držav in transport delavcev na gradbišča v tujini. Kljub temu so posel (za letališča, skladišča, avto industrijo), pretežno v Nemčiji in ZDA, izpeljali odlično in zaposlenim izplačali božičnico. "Ljudje so naš kapital. Večino v tujini težko prisluženega denarja smo pripeljali v Slovenijo," poudarja prokurist in napoveduje, da bi leto 2021 lahko bilo rekordno. "Raztrgali nas bodo. Morda ustvarimo še rezervo za drugo leto."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
