(KOMENTAR) Alarmantno

Oba policijska sindikata sta že nekaj časa na okopih v borbi za pravice zaposlenih v policiji, ne nazadnje imata oba že dalj časa oblikovane stavkovne odbore, v pripravljenosti, da se policisti znova spustijo v stavko. A rokavice za pošteno borbo se vse bolj snemajo. To kaže tudi zadnji dopis Policijskega sindikata Slovenije, ki premierju Robertu Golobu prav nič prikrito očita zavajajočo in škodljivo politiko ter nagrajevanje političnih podpornikov aktualne vlade z javnim denarjem. Nezadovoljni so s pogajanji glede plač, kjer naj bi vladni pogajalci preferirali nekatere poklice, policisti pa naj bi izgubljali. Tudi pravice, ki so si jih v preteklosti pridobili s sindikalnim bojem. Razjezilo jih je, da je Golob njihova opozorila prekanaliziral na ministrstva, navedbe ministrstva za javno upravo, da bodo policisti v prihodnjih letih z novimi plačnimi stebri lahko dobili tudi do 400 evrov višje plače, pa niso pomirila, ampak le še prilila bencina na ogenj, kajti, tako sindikata, vladna stran ob tem zamolči, da bo v drugih primerljivih poklicih to povišanje tudi do 800 evrov.

Vse bolj razgreta obtoževanja so v veliki meri posledica vse slabše kadrovske slike, ki sicer ni od danes, ampak odhode beležijo že nekaj let. Tudi plače so zagotovo eden od razlogov. A ne edini. Krizo vodenja sindikalna stran očita tako Generalni policijski upravi kot ministrstvu za notranje zadeve. V veliki meri jim gre pritrditi. Policisti so tudi v tej vladi bolj kot ne v ospredju zaradi afer in incidentov kot zaradi svojega dela. Politični boj o politizaciji policije se namreč nadaljuje tudi v aktualni vladi. Menjave v vodstvu policije se niso končale tudi dve leti potem, ko je Golobova koalicija prevzela oblast. Notranji minister Boštjan Poklukar, z njim pa kot vdani podanik ob strani še generalni direktor policije Senad Jušić v času svojega vodenja ministrstva in policije za zdaj nista pokazala nobenih uspehov. V zadnjih tednih je njun domicil jugovzhodni del Slovenije, kot da je policija edini in bistveni deležnik, ki bo rešil težave z romsko skupnostjo v tem koncu države. Težave, ki se vlečejo že leta, povečano število policistov rešuje že na kratki rok. Še posebej, ker je policistov zmeraj manj. Zdaj z njimi rešujejo tudi težave, ki so nastale v zaporih zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov. Namesto nekdanjih paznikov zdaj zapornike in pripornike na sodišče vozijo "običajni" policisti.

Zato ne čudi, da policisti iščejo službo v gospodarstvu. Boljše plače, boljši delovni pogoji, manj izmenskega dela, praviloma tudi veliko manj nevarnega ... Zanimanje za ta poklic sicer ni čisto zamrlo, nekaj sto vlog letno pride za kandidate za policiste. A kaj, ko jih le manjši del opravi izbirne postopke.

Nikakor ni dobro, da so odnosi med policijo in politiko tako napeti. Reševati bi se morali veliko bolj intenzivno v dialogu, manj na očeh javnosti. Kajti opozorila o slabšanju varnostnih razmer v državi morajo skrbeti. Navkljub temu, da smo še zmeraj ena bolj varnih držav. Tako policija kot politika pa bi morali poskrbeti, da tako tudi ostane.