Kot je pojasnil, je občina 7. decembra prejela referendumsko pobudo Borisa Popoviča in somišljenikov glede uveljavitve odloka, s katerim je bil na nedavni seji mestnega sveta razveljavljen prostorski načrt za centralni park. Omenjeni prostorski načrt je doslej onemogočal načrtovano poslovno-stanovanjsko gradnjo med sodiščem in nakupovalnim središčem, a je po županovih besedah sporen in njegovo zakonitost preučujeta tudi upravno in ustavno sodišče.
Občina je sklenila tudi dogovor z vsemi tremi lastniki parcel na tem območju, na katerem je že dlje časa načrtovana gradnja. Po tem sporazumu bi se občina izognila tožbam investitorja zaradi onemogočanja gradnje, hkrati pa bi dobila, kar potrebuje, torej novo stanovanjsko sosesko, ki bi ji ustrezala, je ocenil Aleš Bržan.
Prepričan je, da bi tako rešili dolgoletni zaplet. Ob pobudi za razpis referenduma je prebral, da si je prejšnja občinska uprava prizadevala onemogočiti stanovanjsko gradnjo na tem območju, predvideno že od leta 1991, zaradi poslabšanja odnosov med investitorjem in takratnim županom Popovičem. Prav zato naj bi bil v času Popovičevega županovanja tudi sprejet sporni prostorski načrt za ureditev centralnega parka na tej lokaciji.
Ob razveljavitvi prostorskega načrta Popovič nadaljuje prizadevanja za preprečitev gradnje. Občini je predal več kot 1000 podpisov občanov in pobudo za razpis referenduma o razveljaviti prostorskega akta. Kot je navedel ob tem, načrtovana gradnja na tem območju ne bo reševala stanovanjskih problemov Koprčanov, temveč bo nastalo ogromno vikend naselje, medtem ko občina potrebuje park.
Župan: Nobenega parka ne ukinjamo
Bržan je dejal, da se mu je v zadnjem tednu več ljudi opravičilo, da so podpisali referendumsko pobudo, saj naj bi jim bilo napačno predstavljeno, da želi občina ukiniti centralni park. "To ni res, nobenega parka ne ukinjamo," je poudaril Bržan in pojasnil, da park sploh ne obstaja, temveč gre za degradirano območje, ki je bilo že pred časom prodano investitorju za poslovno stanovanjsko gradnjo. Na zasebnem zemljišču občina tudi ne bi mogla zgraditi parka. Ureja pa parkovne površine na drugih območjih, je zagotovil župan.
Prepričan je, da je referendumska pobuda zavajajoča in za občino zelo škodljiva. "Občani na referendumu ne bi odločali o parku, temveč le o zakonsko spornem prostorskem aktu in morebitnih odškodninskih tožbah, ki jih obstoj tega akta lahko sproži," je opozoril. Če bi prostorski akt obstal in bi njegovo zakonitost potrdilo tudi sodišče, pa bi občina ostala brez 12 milijonov evrov komunalnega prispevka, medtem ko bi imela milijonske obveznosti za odkup zemljišča in ureditev parka, je pojasnil Bržan.
Kljub temu v skladu z zakonodajo vodi postopke za razpis referenduma. Pobudniki imajo do 7. februarja rok za predložitev podpisov najmanj petih odstotkov volilnih upravičencev v občini, kar je okoli 2100 podpisov. Bržan pa bo občinskemu svetu na današnji izredni seji predlagal, da ga pooblasti, naj od ustavnega sodišča zahteva, da se čim prej opredeli do tega, ali je prostorski akt ustaven, in na podlagi tega ugotovi, ali je tudi celotna referendumska pobuda sploh ustavna.
