Vida Božičko Štajnberger
Z razmahom koronavirusa se je turizem ustavil kot še nikoli. Letos se Erasmusovi študentje s tujino povezujejo preko spleta, prav tako so na zaslonih vse konference, ki bi sicer prinašale evre od kongresnega turizma. V ospredje so prišli domači gostje, v Avstraliji pa so kot alternativo izvedli letalski polet z isto točko vzleta in pristanka. Bo sploh še kdaj tako, kot je bilo, se sprašujemo pred svetovnim dnevom turizma.
Julija letos v slovensko morje ni priplula nobena ladja za križarjenja, na brniškem letališču je pristalo 90 odstotkov manj potnikov kot lani, izpad tujih turistov je letos kar 70-odstoten. Na svetovni ravni govorimo o 460 milijardah dolarjev izgube. "Turizem se še nikoli ni tako ustavil. Letos bodo številke prihoda mednarodnih turistov po vsem svetu tako nizke, da so primerljive s stanjem pred dvajsetimi leti," pravi strokovnjakinja za ekonomijo turizma Ljubica Knežević Cvelbar.
Vpliv novega koronavirusa na turizem se težko primerja s katerimkoli dogodkom. Delno je na turizem tako vplival virus sars leta 2003 pa tudi finančna kriza leta 2008, a ne v takih razsežnostih. "Če le za ilustracijo podam primerjavo s finančno krizo, je v tistem času v obdobju leta in pol upadla cena v hotelirstvu za približno petino. Štiri leta smo potrebovali, da smo prišli na stanje pred krizo. Trenutne napovedi so, da bomo v letu 2021 imeli upad turističnega prometa v primerjavi z lani do 40 odstotkov. Okrevanje turizma pa se bo zgodilo dve leti po okrevanju gospodarstva, to je leta 2024. Zahtevni časi so pred nami," je še dejala Knežević Cvelbarjeva.
Slovenska turistična organizacija praznuje 25 let
Visoko obletnico Slovenske turistične organizacije so zaznamovali vplivi novega koronavirusa in poudarjanje lokalnega, zelenega in zdravega turizma, kar je bila strategija slovenskega turizma že pred koronakrizo. Ocene STO za Slovenijo za letos sicer govorijo o okoli 70-odstotnem padcu prihodov tujih gostov. V celoti pa bo, zahvaljujoč povečanemu obisku domačih turistov, panoga utrpela predvidoma 50-odstotni izpad. V STO so zadovoljni s hitrim odzivom na nove razmere in s povezovanjem znotraj sektorja. Krovna turistična organizacija je v sodelovanju z deležniki iz gospodarstva to tudi dokazala z motivacijsko kampanjo Zdaj je čas - Moja Slovenija, ki je v četrtek prejela prvo nagrado, nagrado Websi za digitalne presežke.
Še bomo dopustovali doma
Svetovna turistična organizacija ocenjuje, da bomo v primeru cepiva ali zdravila proti novemu koronavirusu drugo leto spet lahko zaznali trend rasti, okrevanje pa bo trajalo do štiri leta. Veliko držav je za to najbolj prizadeto panogo pripravilo različne ukrepe. Od sofinanciranja čakanja na delo, likvidnostnih shem in fiskalne ukrepe, je povedala Ljubica Knežević Cvelbar: "Turistični vavčerji so bili ukrep stimulacije povpraševanja in jih ocenjujem kot pozitivne. Multiplikatorji na ravni EU kažejo, da se za vsak evro v turizmu generira 56 centov dodane vrednosti za druge panoge. Ta matematika stoji za idejo bonov. Poleg tega gre tudi za rahljanje strahu pred potovanji, ki je in bo v veliki meri omejeval povpraševanje v turizmu, dokler ne bomo imeli cepiva." Slovenski turizem bo tudi v prihodnje temeljil predvsem na domačih gostih, priljubljene destinacije pa bodo bolj na podeželju, kjer bo v ospredju aktivni oddih, je prepričan predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka: "Za uspešen turizem v prihodnje bo treba znati čim bolj zlesti pod kožo slovenskemu gostu."
Slovenski turizem v številkah avgusta letos v primerjavi z enakim obdobjem lani:
-25 % vseh turistov
+172 % domačih turistov
-67 % tujih turistov
-14 % prenočitev
Turizem je odporna panoga
Sicer bi upad turizem doletel prej ali slej, a v Sloveniji to ni bilo pričakovano vsaj še pet let, je prepričan Emil Juvan, profesor na Fakulteti za turistične študije. Kljub nepredvidenemu šoku in izgubam pa ostaja optimističen. "Turizem bo zagotovo prišel na iste številke, kot smo jih imeli lani, če ne celo višje. Gre za zelo odporno panogo, to smo videli tudi v letošnji sezoni, saj navkljub visokemu tveganju in negotovosti ljudje potujemo," je dejal in spomnil na akcijo ene od avstralskih letalskih družb, ki je izvedla prelet države, tako da so potniki vzleteli in pristali na isti lokaciji. "Sedem ur so leteli nad Avstralijo in bili so navdušeni. 130 potnikov je za to plačalo 800 dolarjev ali več. To dokazuje, da si ljudje želijo potovanj ne glede na razmere," je še povedal.
Robotska strežba in potovanje v vesolje
Turizem se bo tako zagotovo ohranil, verjetno se bo le predrugačil. "Vemo, da do zdaj ni bil najbolj trajnostno naravnan. Povzročal je prekomerno izkoriščanje naravnih, kulturnih in družbenih virov. Spremembe so torej nujne. Doživeli smo popolno zaustavitev in zdaj je čas, da turizem postavljamo na novo," je še prepričan Juvan. Prihodnost tako vidi v digitalizaciji in avtomatizaciji. "Takih stvari smo se sprva bali in bili smo prepričani, da gre za ukinjanje storitev in doživetij. Novi izsledki kažejo, da ni tako. Robotska strežba je lahko zanimiva izkušnja, digitalna prijava omogoča boljše spremljanje vedenja gostov in uspešnejše prilagajanje storitev posameznemu gostu," je poved Juvan, Knežević Cvelbarjeva pa je še bolj vizionarsko pripomnila, da bomo v prihodnje potovali celo v vesolje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
