Potem ko je državni zbor sprejel novi zakon o trgu finančnih instrumentov, je tudi Slovenija z zamudo in zadnja v evropski družini v svoj pravni red prenesla direktivo o trgih finančnih instrumentov. Drugi v EU jo skupaj z uredbo uporabljajo od januarja, ko je bivša Cerarjeva vlada predlagala sprejem zakona, vendar se to zaradi padca vlade ni zgodilo.
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je tako dane poslance pred sprejemom zakona seznanil, da je Evropska komisija v začetku oktobra letos vložila zoper Slovenijo tožbo. V njej sodišču predlaga, naj zaradi zamude plača globo. "Upoštevajoč vse zamude, ki znašajo na današnji dan 505 dni, je v tem trenutku pavšalni znesek globe 999 tisoč evrov in se bo še povečeval z vsakim dnem do sodbe Sodišča Evropske unije," je povedal Dragonja. Z novim zakonom - pa tudi z danes sprejetima novelama zakonov o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov - naj bi postal finančni trg za vlagatelje varnejši. Zakon namreč ureja sistem jamstva za terjatve vlagateljev, je dejal Dragonja, in določa obveznosti njegovih članov, če bi prišlo do stečaja borznoposredniške hiše. "S tem se odpravlja določene pomanjkljivosti, ki so se izkazale v primeru stečaja borznoposredniške družbe Moja delnica v letu 2016," je ocenil Dragonja. In pojasnil, da niso upoštevali pripomb Vseslovenskega združenja malih delničarjev, da bi bili pri nas mogoči fiduciarni računi, rok možnega hranjenja vrednostnih papirjev pri skrbnikih, notarjih in odvetnikih pa so podaljšali s šestih mesecev na leto dni, ker so upoštevali priporočilo odvetniške zbornice.
