Novi režim pomeni manj karanten za šole, a v težavah so vsi, učenci in učitelji

"Veliko otrok in učiteljev je odstotnih, nekaj zaradi covida, nekaj zaradi drugih bolezni. Učitelji smo preobremenjeni," stanje v osnovnih šolah oriše ena izmed mariborskih učiteljic. Učiteljica prvega razreda: "Sem prebolevnica in v času karantene (na srečo nisem imela hujših simptomov) sem vsakodnevno pošiljala priprave drugim učiteljem, nalagala vsebine v spletno učilnico in odgovarjala na e-pošto. Doma imam tudi svoje otroke in sem popoldne pomagala še njim. V prvem razredu naj bi imeli otroci dva učitelja, a tega zdaj ni, ker pokrivamo druga nadomeščanja zaradi pomanjkanja kadra. Problem je tudi, ker zaradi negotovih razmer do zadnjega ne veš, koga boš nadomeščal tisti dan, veliko časa pa nam pri mlajših učencih vzame tudi testiranje."

Kvaliteta odvisna od angažiranosti

Da jo žalosti, ker je kvaliteta šolanja močno odvisna od angažiranosti posameznika in ne sistema, pove mama otrok razredne stopnje, ki obiskujeta eno izmed osnovnih šol v okolici Maribora. Meni, da se med šolami ustvarjajo vse večje razlike, veliko je odvisno tudi od ravnateljev. "Seveda so srčni učitelji, ki se razdajajo in so izčrpani. A so tudi takšni, ki oddelajo svoje, ostalo pa – znajdi se. Ta prepad je prevelik in preveč odvisen od sreče, kakšnega učitelja ima otrok," razmišlja. Ker je bilo pred dvema tednoma nekaj otrok pozitivnih, je bil cel razred poslan v karanteno in so imeli pouk na daljavo. Po izteku karantene se je nekaj več kot polovica otrok vrnila v šolo, še nekaj otrok je v tem času zbolelo, med njimi tudi njena hči in sorojenci okuženih. Medtem ko se je z razredničarko mlajše hčere lahko vse dogovorila preko telefona, je bilo z razredničarko starejše hčere, ki je bila na bolniški, težje. Kriv je sistem in ne učitelj, ki je upravičeno odsoten, pravi. "Znašli smo se, kot naj bi se znašli otroci, ko so bolni - prosili so sošolce, da naj pošljejo predelano snov," pove in še doda, da je razredničarka po preteku bolniške na teamse takoj ​naložila gradivo za samostojno delo. Sogovornica je ob tem izpostavila še primer petošolca, ki je bil konec leta dober mesec odsoten, ker je bil najprej v karanteni zaradi sorojenca, potem pa se mu je podaljševala, ker sta zbolela starša, nazadnje je zbolel še sam. Učenec je moral znanje ves čas pridobivati sam, kar pa ni preprosto. Fant je imel ob vrnitvi tudi težave pri vključevanju v razred. "Nekateri otroci so iznajdljivi - moja hči skupaj s prijatelji preko teamsov rešuje naloge. Kaj pa tisti, ki niso tako dobro sprejeti v razredu? Ali pa imajo starše, ki niso vešči komunikacije in doma le bentijo nad situacijo? Zavedam se, da je problem v kadru, a to ne more biti vedno izgovor. Naj angažirajo kakšnega študenta za prostovoljno delo, ki vzdržuje stik šolskega življenja z odsotnimi otroki," meni.

Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor delo poteka normalno glede na razmere, pravi profesorica angleščine in slovenščine na tej šoli, Margit Berlič Ferlinc. "V karanteni je samo en razred, pa še to zaradi prejšnjega odloka. Pouk poteka na šoli, za tiste, ki so pa v karanteni in se počutijo dovolj dobro, da lahko sledijo pouku, ga izvajamo hibridno. Naša šola je namreč izjemno dobro tehnično opremljena, imamo vso potrebno opremo," pojasnjuje. S starši nimajo težav, tudi glede samotestiranja ne. "Ne delamo cirkusa, kdor je cepljen, je cepljen, kdor ni, se testira, PCT-pogoj preverjamo in to je to," pripomni in dodaja, da za samotestiranje v razredu porabijo nekje 15 minut. Kar se tiče preobremenjenosti profesorjev, odgovarja, da so se z delom na daljavo vse konference in izobraževanja prestavila na popoldanski čas, kar pomeni, da so profesorji dalj časa v službi.

A da vse srednje šole hibridnega sistema ne prakticirajo in ga ne morejo zaradi pomanjkanja tehnične opreme, poroča mama dveh mariborskih srednješolcev. Tista tretjina, ki ostane doma, je tako prepuščena sama sebi, problematizira in še dodaja, da je veliko odvisno tudi od tega, koliko kadra ima šola na voljo.

"Starši le zahtevajo in zahtevajo"

"Vsi govorijo o preobremenjenosti v zdravstvu, a šolstvo ni kaj daleč za tem," pa stanje v osnovnih šolah opiše Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije. "Največji problem so starši, ki ne razumejo situacije. Razlogov, da je pouk v šolah takšen, kot je, je več. Manjkajo učitelji, skupine so razdružene, učitelji morajo poučevati tiste v razredu kot tudi tiste, ki so doma. Žalostno je, da se ob vsem tem morajo učitelji še ukvarjati s starši, ki od šol samo zahtevajo, zahtevajo in zahtevajo. Uspeh je, če lahko učitelji ob vseh obremenitvah sproti nalažijo vsebine v spletno učilnico. Od nekdaj pa je bilo tako, da tisti, ki je bolan, ostane doma in si sam priskrbi gradivo," še pove. Cele dneve delajo tudi ravnatelji, tajnice in drugi zaposleni - iščejo kontakte, organizirajo delo, so, pravi Pečan, neprestano na voljo.

In zakaj se šole pogosteje ne poslužujejo hibridnega modela, torej v šoli v živo in preko zooma za tiste, ki so na daljavo? "Večina šol v Sloveniji ni dovolj tehnično opremljenih za to, žal," odgovarja Pečan. Na komentar, da se v teh razmerah pokaže, kdo je dober učitelj in kdo ne, odgovarja: "V teh razmerah se predvsem dobro vidi, kdo je dober starš. Starši morajo doma poskrbeti za do tri otroke, učitelji jih imajo do 28, ob tem da jih je nekaj pri pouku, nekaj od doma, nekaj bolnih ... Naj postanejo ljudje bolj realni. Manjka tudi po 25 odstotkov zaposlenih in da so ob tem še vedno odprte šole, je uspeh. Želel bi si, da bi ljudje pristopili z več empatije. Ne pa, da moramo ravnatelji športnim klubom razlagati, zakaj ne morejo uporabljati športnih objektov, če je večina čistilk bolnih. Naša družba trpi za kroničnim pomanjkanjem empatije," sklene sogovornik.