Občine ponujajo lokacije in rešitve

Med kandidati za umestitev objekta za termično izrabo odpadkov je tudi Maribor, ki ima za objekt tudi že izbrano lokacijo. Občina in Energetika Maribor sta namreč pri Zavodu za urbanizem naročili študijo, ki je na podlagi ekonomskih, prometnih, prostorskih in okoljskih parametrov kot najboljšo med petimi potencialnimi lokacijami - pri Marlesu, v Dogošah, na Pobrežju, v Coni Tezno in pri Snagini sortirnici - pokazala slednjo. Isto lokacijo je nato kot najboljšo izpostavila tudi študija vpliva na okolje, ki jo je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Ob tem je mariborska občina, čeprav se tovrstni objekti v prostor običajno umeščajo na podlagi državnega prostorskega načrta, junija lani podpisala dogovor z ministrstvom za okolje, da bosta objekt v prostor umestila na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) skupnega pomena. Za ta korak so se odločili zato, ker je občina za to lokacijo že leta 2015 sprejela sklep o začetku OPPN, kar pomeni, da so določeni koraki že narejeni in bo čas do sprejema krajši.

Prav tako je projektna skupina Energetike ministrstvu predlagala načine, kako bi se ta dejavnost kot državna gospodarska javna služba izvajala: "V Mariboru imamo veliko srečo, da imamo vrhunsko lokacijo, za katero so preliminarne analize vpliva na okolje že narejene, tu pa smo se ustavili, saj so od tod dalje potrebna obsežna investicijska vlaganja v meritve, pripravo dokumentacije in tako naprej. Zdaj torej čakamo, da se država opredeli do naših predlogov," je povedal vodja projektne skupine Miran Rožman.

Sosežig v TEŠ odpisan?

Kaj pa monosežig?

V Šaleški dolini se sicer o sosežigu lignita in SFR-goriva, narejenega iz odpadkov, sicer javno skorajda ne govori več. Vsaj iz Termoelektrarne Šoštanj in od njenega direktorja Mitje Tašlerja, ki se je najbolj zavzemal, da bi sokrajane prepričal o smiselnosti tega početja, ni nobenega glasu več o tej temi (Tašler se tudi sicer javno ne izpostavlja nikjer več). Pred letom so namreč šoštanjski svetniki rekli odločen ne sosežigu, v TEŠ pa so dejali, da bodo, kot so vseskozi obljubljali, njihovo željo spoštovali, pa čeravno so skoraj istočasno dodali, da bodo pa vseeno končali postopke, ki so jih z namenom sosežiga podali na Agencijo RS za okolje.

Velenjski svetniki niso bili tako odločno proti sosežigu, temveč so mu pustili priprta vrata. Župan Peter Dermol je spomladi poudarjal, da je njihova posebna strokovna skupina sicer res bila proti sosežigu, sam pa meni, da projekt ne bi negativno vplival na okolje, le slabo je bil predstavljen.

Na Ptuju bi sežigali blato

Ptuj ima lokacijo za tak obrat že leta, še iz časov županovanja Štefana Čelana, umeščeno v občinski prostorski načrt, in sicer na desnem bregu Drave v neposredni bližini centralne čistilne naprave. Takrat so med drugim že potekali tudi pogovori o nadgradnji in pokritju bazenov Term Ptuj, s čimer bi lahko kopalno sezono zunanjih bazenov podaljšali na celo leto. Drugo vejo iz načrtovane toplarne so želeli speljati pod Puhovim mostom v industrijsko cono, kjer bi na ta način lahko ogrevali trgovske centre in industrijske obrate, toplovod pa bi nato nadaljevali še do blokovskega naselja in do mesta.

Kasneje naj bi postalo bolj ali manj jasno, da sta dva glavna kandidata za sežig mešanih komunalnih odpadkov Ljubljana in Maribor. Ptuju se je med tem zgodila še afera z nezakonitim odlaganjem odpadnega blata iz čistilne naprave, ki je razkrila vse razsežnosti težav ravnanja z odpadnim blatom v državi. Ptuj je zato napore preusmeril v projekt izgradnje monosežigalnice komunalnega blata.