Sežigalnice: Okoljski davek sežiga odpadkov

Konec decembra se je po vsega nekaj dnevih zaključila javna obravnava uredbe, s katero naj bi država podelila koncesije za štiri sežigalnice odpadkov občinam, ki bodo izkazale najboljše pogoje in pripravljenost za gradnjo objekta. Kdaj bo uredba na dnevnem redu vlade, še ni znano, se pa množijo opozorila, da tak način umeščanja tako pomembnih objektov ni ustrezen, saj je za umestitev takega prostora potreben bistveno bolj transparenten postopek, svoje pa naj pove tudi javnost, ki bo živela v okolici takega objekta.

Zdaj so na dogajanje opozorili zdravniki, natančneje Delovna skupina za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje pri Zdravniški zbornici. Ta je pred dvema letoma začela delo zaradi izredno skrb vzbujajočega zdravstvenega stanja pri prebivalcih spodnje soške doline, kjer se k posledicam proizvodnje salonita zdaj nalagajo še okoljska bremena zaradi sosežiga odpadkov, z njimi namreč v Salonitu Anhovo nadomeščajo del goriva za izdelavo cementa. A razlika med premogom in odpadki je bistvena - premog ima stalno sestavo, odpadki pa vsebujejo številne primesi, iz katerih med gorenjem nastajajo strupi.

Nevenka Mlinar, zdravnica v ambulanti splošne medicine Deskle, ima skrb vzbujajoče podatke: "V naši splošni ambulanti v Desklah, v bližini sosežigalnice Salonit Anhovo, se zdravijo mnogi, ki so zboleli zaradi vplivov okolja na njihovo zdravje. Mnogih bolezni in smrti ne bi bilo, če bi ravnali prav in ukrepali pravočasno. V obdobju od leta 2000 do 2019 je bilo v tej ambulanti odkritih 450 rakavih obolenj, 24 v letu 2020 in 20 v letu 2021 (brez nemelanomskih kožnih)."

Rentabilnost kot glavno merilo

Prav zaradi primera Salonit Anhovo zdravniki opozarjajo na sila nenavaden način izbire koncesionarjev za gradnjo novih sežigalnic. "V uredbi smo zasledili le dva konkretna podatka - koliko odpadkov proizvede Slovenec in koliko odpadkov izvozimo. To ni dovolj, ne vemo, koliko odpadkov izvozimo, kakšna je struktura teh odpadkov," pravi Ana Mavrič in dodaja, da je skupina predlagala tudi izboljšave uredbe. Koncesije za za sežig komunalnih odpadkov je treba podeljevati na podlagi natančnih izračunov in projekcij, sežig mora biti del celovitega načrta upravljanja odpadkov, zaradi okoljskih in zdravstvenih tveganj je treba preprečiti sežig odpadkov, ki presega nujne nacionalne potrebe. Pri podeljevanju koncesij za sežiganje komunalnih odpadkov morajo izbirni kriteriji temeljiti na okoljski varnosti, varnosti tehnoloških rešitev in primernosti lokacije, pri čemer je treba upoštevati vreme, relief, bližino kmetijskih zemljišč, vodnih virov, obstoječe stanje okolja, poseljenost in strukturo prebivalstva (otroke, bolne). Trenutna merila izbora za koncesionarje so neustrezna in ne spodbujajo k zmanjševanju okoljskih vplivov, ampak dajejo prednost rentabilnosti, opozarjajo zdravniki.

Najbolj ogroženi otroci

Posledice nepravilnega načrtovanja so lahko vzlic strogi evropski zakonodaji hude in trajne. Pediatrinja Marina Praprotnik iz Pediatrične klinike v Ljubljani je jasna - najbolj ranljivi so otroci: "V času rasti nastaja ogromno novih celic, poteka njihova diferenciacija in migracija, med njimi se vzpostavljajo številne povezave. Vsak od teh procesov je strogo nadzorovan in obenem zelo občutljiv za vplive onesnaževal iz okolja. Vse več eksperimentalnih in epidemioloških raziskav potrjuje, da toksini iz okolja neugodno vplivajo na razvoj številnih organov, tudi možganov. Onesnaževala iz okolja dokazano neugodno vplivajo tudi na plod, saj številna prehajajo skozi placento." Otroci, ki živijo v bližini sežigalnic, imajo bistveno večje tveganje za nastanek nevroloških bolezni, bolezni dihal, astme, povečano je tveganje za prirojene bolezni srca in sečil. In izpostavila: "Toksini iz okolja povečajo tudi tveganje za nastanek nekaterih vrst raka. Trdni delci - ultrafini delci - lahko vstopajo tudi v DNK, vplivajo na izražanje genov in povzročajo spremembo dedne zasnove, ki se lahko prenaša tudi na potomce. Izpostavljenost onesnaževalom v tem ranljivem obdobju lahko oslabi tudi razvoj imunskega sistema. Posledično potekajo okužbe v težji obliki pri otrocih, ki živijo v onesnaženem okolju, kamor sodi tudi bližina sežigalnic. Poveča se tveganje za nastanek številnih bolezni, tudi avtoimunskih," pravi Praprotnikova.

Brez podatkov in strategije

"Nimamo natančnih podatkov, koliko je teh odpadkov, koliko jih uvozimo, koliko od tega že sežgemo doma. Pavšalne ocene ne vključujejo niti ukrepov za manj odpadkov in več recikliranja, niti s tem povezanih projekcij za 30 let, kolikor naj bi trajale koncesijske pogodbe. Tak način sprejemanja odločitev preprosto ni sprejemljiv," med tem svarijo v zasavskem Eko krogu, kjer imajo trpke izkušnje s sosežigom v Lafarge Cementu. Proti sežigalnicam pa bodo danes v Ljubljani protestirali tudi Mladi za podnebno pravičnost.