... vladi
Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije
"Zakaj se bomo v volilnem letu 2026 spomnili na leto 2023? Bojim se, da zaradi krize demokracije. Skoraj 40 odstotkov volivcev več je namreč volilo na zadnjih volitvah kot na prejšnjih. To niso bili navijači, ampak večinoma prihajajo iz sredine. Hoteli so razvojno in demokratično vlado. Pred dvema letoma so bili volivci Gibanja Svobode. Zdaj so spet neopredeljeni. Leta 2026 pa bodo najbrž raje na morju, v gorah ali kje drugje na lepšem kot pa na volitvah. Zakaj?
Ker je zdajšnja vlada še ena od slovenskih vlad v zadnjih 20 letih, ki bo v prvih dveh letih (zlasti letos) zamudila priložnost za resne reforme: zdravstveno, davčno, pokojninsko, demografsko … In ker bodo malce pozabili na dejanja bivše Janševe vlade, ki je bila prav zato - najboljši agitator za glasove Gibanju Svobodi. Ti volivci bodo v dvomu – ali naj volijo koga na silo ali pa raje nikogar. Ker dobre izbire namesto Roberta Goloba ta hip ni videti. Od Luke Meseca pa seveda tudi ni pričakovati resne pokojninske reforme. Morda se bo pa, če bo v Evropi res recesija, reforma spet pojavila v obliki kratice – ZUJF-2. Slovenci itak znamo delati reforme samo, ko je že prepozno, in zato bistveno bolj boli, kot bi, če bi reformni aspirin vzeli že prej.
Kaj je alternativa? Povsem drugačen Robert Golob - Antigolob. Takšen, ki bo znal poslušati, kje so največje razvojne nevarnosti za Slovenijo. In ki bo znal razložiti nekaterim radikalnim skupinam, da njihovi apetiti niso realni. Zgodovina uči: najprej je treba ustvariti, nato bo blaginja zrasla. Pa ni treba čez mejo po zglede. Vrhovi političnih strank se lahko zapeljejo samo do Ajdovščine. Pred desetimi leti so Ajdovci iskali službo vse do Ljubljane in Kopra. Zdaj pa ljudje iz Ljubljane in Kopra hodijo v Ajdovščino v službo. In se tudi priseljujejo v Ajdovščino. Občinska oblast je najprej poskrbela za ugodno podjetniško okolje. Zdaj pa finančno mladim pomaga do stanovanj in zanje tudi gradi poceni stanovanja. Za starostnike gradi sodobne domove, snuje projekt oskrbovanih hiš …
V Ajdovščini bi bilo udobno desnici in levici. Prvi zaradi podjetniškega okolja. Drugi pa ne le zaradi socialnih projektov, ampak tudi zato, ker je župan – socialni demokrat."
... Robertu Golobu
Boris Vezjak, filozof
"Leto 2024 bo za Roberta Goloba odločilno leto, skrito v refrenu kultne punkovske zasedbe The Clash: "Should I Stay or Should I Go". Naj ostane, naj odide? Za njim je leto trpkih lekcij in upajmo, da tudi kakšnega plodnega samospoznanja. Zadnje dni v intervjujih odločno zatrjuje, da se uči na svojih napakah in jih tudi priznava. Nismo opazili ali pa je napredek prepočasen. Če potrebuje pomoč, mu z veseljem pomagamo.
Prvič, počasno delo na reformah je njegova največja napaka. Popuščanje Vesni Vuković, Damirju Črnčecu in še kakšnemu stricu in teti iz ozadja je druga. Popolno zaupati in ščititi ministra Danijela Bešiča Loredana in Sanjo Ajanović Hovnik je bila tretja. Ne zelo jasno zagovarjati javnega zdravstva je četrta. Odstranitev ministrice Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava štejem za peto. Norčevati se iz sindikatov javnega sektorja in parcialno popuščati nekaterim skupinam v pogajanjih, recimo zdravniški, je šesta. Dovoliti najmanj vtis, da ga pri nekaterih političnih odločitvah upravlja partnerka, poprej dolgoletna lobistka, je sedma.
Je naštete napake priznal? Ni videti, čeprav je seznam bistveno daljši in obresti še niso prištete. Za Golobom je leto spoznanj, da so bile obljube premalo, da smreka Tina sredi Ljubljane ne more nadomestiti izgubljenega zaupanja in tudi njegova partnerka ne. Da bo potreboval za dokončanje reform ne le dva mandata, ampak tri, saj je strmo padla podpora vladi, njegovi stranki in njemu. Govoriti o dveh mandatih je maestralni avtogol, ker je s tem še največjim optimistom jasno, da reform ne bo, nove zmage na volitvah pa se zdijo vsak dan manj verjetne. Kar ga lahko do konca dotolče, je množična psihologija volivcev - prepričanja množic, da ni več kos nalogi in bo zato vodenje vlade moral prepustiti nekomu drugemu. Za nami je zato tudi leto trpkih spoznanj za volivce, tudi tistih z najbolj vztrajno kognitivno disonanco ljubezni do Goloba, da antijanšizem kot parola več ne bo zadostoval kot ščit pred novo vrnitvijo janšizma na oblast. Premier se ne igra zgolj z usodo samega sebe, ampak demokracije v državi. Prvo mu še lahko odpustimo, drugega mu ne bomo mogli."
... desnici
Miha Brejc, nekdanji politik
"Kar je desnica sejala v preteklih letih, očitno ni dobro skalilo - in plodovi so skromni. Pred več kot desetimi leti je Janša s svojo falango brutalno napadel Viranta in njegovo Državljansko listo, čeprav je ravno Virant omogočil, da je postal predsednik vlade Janša in ne Janković. Če bi Janša videl dlje od nosu, bi dobil pomembnega strateškega partnerja, vendar se je počutil ogroženega in ostal sam. SDS je naredila strateško napako, ko se je odločila za odmik od desne sredine. Svojo politično govorico in ravnanja je močno približala skrajno desnim strankam. Nastopi nekaterih njenih poslancev so primitivni in žaljivi, kar slabi SDS in ne napadenih. Slovensko volilno telo ne mara skrajnosti in težko sprejme radikalno govorico. Po katastrofalnem letu 2022, v katerem je izgubila volitve in pogorela na referendumih, ni zmogla kritičnega pogleda na svoje ravnanje - in takšno je njeno delovanje tudi danes.
Politika NSi pod vodstvom Tonina je nihajoče narave. Pohvalna je občasna konstruktivna drža, vendar se ta hitro spremeni - in tako dajejo občutek, da so primeren partner za vsakogar. Razen tega je v kadrovskem pogledu šibka, ima premalo sposobnih ljudi v strankinem vrhu. Javnost ji je zamerila, ko je v zadnji Janševi vladi upognila hrbet in soglašala z vsemi nespametnimi potezami, nato pa se takoj po volitvah ojunačila in napovedala, da z Janšo ne bo več sodelovala, dokler bo vodil SDS. Ni se mogoče znebiti občutka, da je bila njena konstruktivna drža do Golobove vlade posledica upanja, da bodo ohranili pomembne položaje.
Da je stanje na desnici kaotično, vidimo v teh dneh, ko Janša Logarja meče iz stranke, medtem ko mu Tomčeva želi veliko sreče z novo stranko. V javnosti se že od predsedniških volitev porajajo dvomi o samostojnosti Logarja in pogosto je mnenje, da bo Logarjeva stranka, če bo do nje sploh prišlo, le Janšev satelit. Zato je Janša zaostril svojo retoriko, da bi javnost prepričal o nasprotnem. Ni izključeno, da je kolobocija okrog Logarja le predstava in je bistvo skrito drugje – v volitvah predsednika SDS. Janša se boji, da bi ga Logar premagal, zato se ga mora znebiti ali vsaj oslabiti njegov položaj, vendar je lahko brez skrbi, ker si Logar tega ne bo upal storiti."
... družbi
Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja
"Slovenska družba se zdi nekoliko utrujena; leto so močno zaznamovale ujme in poplave ter vojni v Ukrajini in Palestini. Četudi se nas slednji človeški katastrofi ne dotikata, pa sta nemoč in žalost, ki ju občutimo ob spremljanju tisočerih žrtev, frustrirajoča in globoka. Ob tem pa pada tudi zaupanje v vodenje države, potem ko smo toliko vložili v to, da bi jo obvarovali pred avtoritarnostjo prejšnje vlade.
Iz suše in požarov v letu 2022 smo letos prešli v deževja in poplave ter tako prvič videli, kako izgleda, če postaneš podnebni begunec. Letos smo jih v Sloveniji imeli nekaj sto in solidarnost z njimi je bila izjemna, dober prikaz, kako solidarni smo lahko - do naših, ne pa tudi do tujih. Sovraštvo, nestrpnost in odrekanje temeljnih človekovih pravic tujim beguncem, tudi tistim, ki k nam bežijo zaradi spremenjenih podnebnih razmer v njihovih državah, lahko razberemo v komentarjih in kolumnah na spletu. Včasih se zdi, kot da gre za dva obraza iste družbe oz. delitev ljudi na tiste, ki, po mnenju nestrpnih posameznikov (tudi politikov), imajo temeljne človekove pravice, in tiste, ki jih nimajo, ker pač niso "naši", ker so "črni" ali ker ne verjamejo v istega boga. V enaki nemilosti na spletu pa so tudi pripadniki skupine LGBTIQ+, nevladniki in celo žrtve posilstev.
A problem ujm in požarov bo ostal z nami, saj ne podnebna konferenca v Dubaju in ne interventni zakon očitno ne bosta rešila podnebnih katastrof. Nobeden od teh namreč ne zmore in noče nasloviti vzrokov. Slednji gre s šibitvijo pravnih mehanizmov, ki jih poznamo za varstvo javnega interesa na področju varstva okolja in narave, celo v nasprotno smer. Zadnji povzetki spremljanja zavez vlade v iniciativi Glas ljudstva ne kažejo dobro; zdravstvena reforma gre v napačno smer, podnebni ukrepi so nezadostni in kontraproduktivni, rokohitrsko sprejemanje predpisov brez javne obravnave, postopki pred KPK. Kljub nekaterim pozitivnim premikom ključne zaveze ne gredo v pravo smer. To so slabi obeti za nas vse.
Na srečo smo videli, da v ključnih trenutkih naravnih katastrof in grožnjam demokraciji slovenska družba zna stopiti skupaj, kar je nujno ohraniti in negovati tudi v prihodnje."
... Mariboru
Mateja Ratej, zgodovinarka
"Zadnje tedne so agilni akterji Zlate lisice pojasnjevali javnosti, da ženska tekma svetovnega pokala – posebno pa jubilejna, šestdeseta – ne sodi nikamor drugam kot v Maribor. Pred stavbo Večera se je medtem ostarela protestnica, ki je z eno roko slonela na bergli, v drugi pa je stiskala transparent, vznemirila ob besedah govorca, da je bila zgradba, iz katere se seli časnik, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zgrajena s samoprispevkom. Kakor za identiteto mesta ni vseeno, ali smučarke na tradicionalni tekmi drvijo s pohorskega ali katerega drugega hriba, tako predstavljajo močno vezivno tkivo skupnosti le tiste dejavnosti, ki se odvijajo v reprezentativnih stavbah na osrednjih trgih in ne v prizidkih z vhodi levo/desno zadaj.
Leto 2023 je torej pometlo z najbrž še zadnjimi simbolnimi stebri, ki jih je utemeljil socialistični sistem ter so od sredine 20. stoletja tvorili in povezovali skupnost širšega mariborskega prostora. Ponižano (starejše) in ranljivo (mlajše) živo tkivo regije bo v prihodnje hlepelo po novih kolektivnih identitetnih oprijemališčih, pri čemer ne bo izbirčno. Za slovensko nacionalno skupnost, katere čedalje bolj nevarno izoliran in prosto lebdeč severni simbolni mejnik je Maribor, bo prelomnega pomena, ali bo imelo mesto družbeno inteligentno vodstvo, ki bo znalo vzpostavljati socialna in družbena ravnovesja ter ob lokalnem tkati nacionalni kontekst, ali pa bo v občinskih sobanah krmaril ozko usmerjen podjetniško-pridobitni kader.
Ta hip ni razloga za optimizem, saj nove simbolne točke, ki nastajajo pod okriljem mestne oblasti (npr. "instagramabilna" brv), nimajo potenciala za grajenje skupnosti, temveč so v službi plenilskega potrošništva. Župan je na Radiu Maribor v zvezi s selitvijo nacionalnega in največjega lokalnega časopisa v njegove prostore povedal: "Dobivam esemese in pisma podpore zelo vplivnih posameznikov, naj ne popuščam pritiskom, ker živimo v eni drugi državi, kjer ni še enkrat vse družbena lastnina." Iz njegovega nastopa je koristno rezimirati vsaj dvoje: prvič, da ostajajo negativni jugonostalgiki dvakratna pokora današnjih srednjih in mladih generacij, in drugič, da je v prihodnjem letu pričakovati nadaljnje razgrajevanje (lokalne) skupnosti."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
