Uroš Esih
Zgodovina tekmovanj v Planici na najvišji ravni sega v sredino tridesetih let prejšnjega stoletja. Ker je bila že od vsega začetka to največja slovenska športna prireditev, je v dolino pod Poncami privabljala pomembneže, zlasti politike in vplivne gospodarstvenike. Znano je, da so pred drugo svetovno vojno Planico pogosto obiskovali člani jugoslovanske kraljeve družine Karađorđević, najbolj vneto kralj Peter drugi. V času socializma in enopartijskega političnega režima pa so v Planici kraljevali najvidnejši pripadniki partijske elite. Večkrat je bil planiški gost jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito, prvič leta 1960.
Tudi letošnji planiški vikend ni bilo nič drugače kot v planiški zgodovini, le nedemokratično imenovane politike so nadomestili demokratično izvoljeni politiki. Na častnih tribunah so se gnetli najvišji politiki v državi in številni pomembni in manj pomembni gospodarstveniki. V soboto je za slovenske orle navijal predsednik republike Borut Pahor, včeraj pa še predsednik vlade Miro Cerar. Vse od osamosvojitve so planiške prireditve stalno obiskovali predsedniki vlad in države, ne glede na politični predznak.
Politika poenotena in brez privilegijev
Nobeni politični opciji ni uspelo Planice narediti za svojo, ne glede na to, da je opozicijski lider Janez Janša v petek tvitnil sliko, na kateri so vplivneži nekdanjega režima Stane Dolanc in Ivan Maček ter Janez Kocijančič, ki jih je označil za množične morilce, zraven pa pripisal, da se bodo letos v Planici zbrali "nadaljevalci mračne tradicije". S tem je želel povedati, da je "tranzicijska levica" uzurpirala Planico. Sicer pa je Janša, ko je bil predsednik vlade, tudi sam obiskoval Planico.
"Politika ne izkorišča, ampak uporablja prireditev za svojo promocijo, kar je popolnoma legitimno, saj je največji dogodek v Sloveniji " nam je odnos politike do Planice orisal dolgoletni planiški delavec Primož Finžgar, zdaj generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planice. "Planica je zgodba, okoli katere se je poenotila vsa slovenska politika, leva, desna in sredinska," je še dodal sogovornik. Pojasnil je, da organizatorjev politiki nič ne motijo, po protokolu vedno povabijo najvišje predstavnike države, ministre in veleposlanike držav, iz katerih so obiskovalci.
Planiško zgodovino razlaga tako, da je bilo od začetka to tekmovanje pod Poncami namenjeno tekmovalcem, tam nekje do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Potem se je planiška tekma začela organizirati zaradi politike, v goste je začel prihajati predsednik Tito. "Vsaj navzven se je zdelo, da je bilo tekmovanje namenjeno njim," je pripomnil Finžgar. "Sledilo je obdobje, ko se zdelo, da je tekma namenjena planiškim delavcem, ki so bili glavni junaki. Zadnje čase pa tekmovanje organiziramo za gledalce. Tekma je namenjena gledalcem, ne politikom ne tekmovalcem," je povedal Finžgar.
Da je slovenska politika glede Planice poenotena, se je po njegovem pokazalo tudi pri gradnji Nordijskega centra Planica: "Gradnja se je začela pod desno garnituro, nadaljeval pod levo, dokončali pa so jo zdajšnji, saj ni važno, kateri so. Zaradi tega se lahko politiki vseh barv s Planico legitimno kitijo, ker so imeli pogum, da so projekt izpeljali. Ni bilo političnega junaka, ki bi mu projekt Planica uspelo blokirati."
Politiki v Planici niso več privilegiranci. "Pred leti me je neki poslanec vprašal, zakaj kot poslanec ne more dobiti zastonj vstopnice. Vprašal sem ga, v katerem cirkusu, gledališču in kinu pa poslanec dobi zastonj vstopnico. Od takrat imamo mir, postavili smo jim mejo," je planiško politično anekdoto o pohlepnih politikih povedal Finžgar. Dodal je, da za predsednika države že poskrbijo, kot se spodobi, za ostale ni posebnih obravnav. Zagotovijo jim varnost, omogočijo brezplačen ogled tekmovanja, postrežejo pa jim s "klobaso in pasuljem". Za več ugodja, ki ga Planica ponuja, je treba plačati.
Poslovni partnerji in otroci v Planici
To je v zadnjih letih omogočeno predvsem poslovnežem. Velika podjetja so namreč ugotovila, da je zanje ceneje, če v Planici zakupijo VIP-kapacitete in na dogodek povabijo več poslovnih partnerjev naenkrat - največ jih je bilo letos iz Rusije in nekdanjih jugoslovanskih republik, kot pa da bi gostili vsakega posebej. Poleg Krke je Zavarovalnica Triglav največji pokrovitelj prireditve v Planici. O zneskih seveda ne govorijo javno, saj veljajo za poslovno skrivnost, neuradno pa je slišati, da dosegajo nekaj sto tisoč evrov.
V Zavarovalnici Triglav so nam povedali, da športna sponzorstva in vlaganja v tovrstna partnerstva razumejo kot investicijo v uspešno delovanje v okolju, kjer poslujejo. Zavarovalnica Triglav že vrsto let omogoča ogled kvalifikacij v Planici otrokom iz vse Slovenije. Tako otrokom iz raznolikih socialnih okolij omogočijo brezskrben dan v naravi skupaj z vrstniki. Od leta 1981 so v Planico pripeljali že več kot 90 tisoč otrok, računajo, da se bo leta 2020 ta številka dvignila prek 100 tisoč.
Predsednik organizacijskega komiteja Planice Drago Bahun je razkril, da imel planiški finale svetovnega pokala v smučarskih skokih 1,9 milijona evrov težak proračun. Dober milijon proračunskega denarja dobijo organizatorji od sponzorjev, preostalo pa od televizijskih pravic in vstopnine. Proračun prireditve se v naslednjih letih ne bo povečeval, ves dobiček pa gre v razvoj smučarskih skokov. "Lani je bilo dobička nekaj nad 400 tisoč evrov, letos ga bo bo manj, ker je bilo tudi gledalcev manj," je povedal Bahun. Najemnina in priprava letalnice za tekmovanje, ki je delo Nordijskega centra Planica, sta letos stali 360 tisoč evrov.
