Po odločitvi ustavnih sodnikov: Policijski šefi niso razrešeni

Zdaj je tudi uradno – ustavni sodniki so začasno zadržali izvajanje zakona o organiziranosti in delu v policiji, katerega spremembe so bile sprejete 20. oktobra letos, veljati pa je pričel 13. novembra. Sindikat policistov Slovenije je vložil zahtevo za oceno ustavnosti nekaj členov novega zakona, ki se nanašajo predvsem na imenovanje in razreševanje vodilnih ljudi na nekaterih položajih. Hkrati je predlagal začasno zadržanje zakona, saj je 126 ljudi že dobilo sklepe o razrešitvi s položaja: gre za 111 komandirjev policijskih postaj, osem direktorjev policijskih uprav in prav toliko direktorjev notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave. Vsi ti sicer za zdaj ostajajo na teh mestih kot vedejevci do imenovanja novih ljudi, izbirni postopek za nove vodje pa naj bi se začel tri mesece po uveljavitvi zakona. Novoizbrani šefi bodo imeli glede na zakon zdaj petletni mandat z možnostjo reelekcije.

Ustavni sodniki so s pet proti štiri odločili, da se izvajanje zakona do dokončne odločitve zadrži. Za zadržanje so glasovali Matej Acceto, Rok Čeferin, Špelca Mežnar, Marijan Pavčnik in Katja Šugman Stubbs, proti pa Klemen Jaklič, Rajko Knez, Rok Svetlič in Marko Šorli. Večina ustavnih sodnikov je tako zadržala tudi izvajanje sklepov o prenehanju položaja, ki so bili izdani na podlagi novele zakona. Torej 126 razrešenih policijskih šefov za zdaj ostaja na položajih.

Večina ustavnih sodnikov je ugodila sindikatu, saj je ta izkazal konkretno in neposredno ogroženost delavcev, ki jim je izvajanje zakona že poseglo v njihove pridobljene pravice. "Če ti delavci standardov oziroma meril za zasedbo teh delovnih mest (ki v tem trenutku še niso znani, saj minister teh vprašanj še ni uredil) ne bodo izpolnjevali ali v posebnem izbirnem postopku (ki prav tako še ni znan) na ta položaj ne bodo izbrani, jim bo položaj tudi dejansko prenehal. Prenehanje položaja pomeni prenehanje opravljanja dela na določenem delovnem mestu, kar - ne glede na možnost premestitve na drugo, nižje, delovno mesto - delavca ne prizadene le materialno, temveč tudi osebno in karierno," nizajo razloge za zadržanje ustavni sodniki. In dodajajo, da bi z izvrševanjem zakona lahko za določene zaposlene v policiji nastale težko popravljive škodljive posledice. "Če bo ustavno sodišče kasneje ugotovilo, da je izpodbijana ureditev protiustavna, bo prišlo do konflikta med pravico novo izbranih delavcev, da ostanejo na položaju, na katerega so bili premeščeni, in pravico predhodnih delavcev, da se vrnejo na položaj, ki jim je v nasprotju z ustavo prenehal. lzvrševanje izpodbijane ureditve do končne odločitve ustavnega sodišča bi tako lahko vsaj za eno od navedenih skupin delavcev povzročilo težko popravljive ali celo nepopravljive škodljive posledice. Upoštevaje očitke predlagatelja, da izpodbijana ureditev protiustavno posega v samostojno, neodvisno in strokovno delo policije, pa bi lahko težko popravljive ali nepopravljive posledice nastale tudi na širšem področju delovanja državne uprave, zagotavljanja varnosti ljudi in delovanja pravne države," še dodajajo ustavni sodniki. Zadržanje izpodbijane ureditve do končne odločitve v tej zadevi po drugi strani težko popravljivih škodljivih posledic po oceni ustavnega sodišča ne bi povzročilo. Edina posledica zadržanja bo, da bo izvedba posebnih izbirnih postopkov za nekaj časa odložena.

Ustavno sodišče je sicer sklenilo, da bo zahtevo za oceno ustavnosti členov zakona o organiziranosti in delu v policiji obravnavalo absolutno prednostno.