Pokojninski skladi investirajo tudi v nepremičnine

Slovenski pokojninski skladi (pokojninske družbe in pokojninski vzajemni skladi) obračajo okrog 2,5 milijarde evrov premoženja zavarovancev ter se soočajo z izzivi nizkih obrestnih mer. Zato smo jih povprašali, ali investirajo tudi v nepremičnine, ter seveda, kakšne donose na letni ravni od 1. novembra 2018 do 31. oktobra 2019 so dosegli. Objavljamo tudi napovedi pričakovanj donosov v prihodnosti.
Največ denarja pokojninskih zavarovancev oziroma javnih uslužbencev upravljajo v Modri zavarovalnici, in sicer kar 1,15 milijarde evrov. Najvišje letne donose do 12,79 odstotka dosegajo v Dinamičnem podskladu. V Preudarnem skladu so ti od 8,9- do 9,55-odstotni, medtem ko se v Zajamčenem gibljejo okoli petih odstotkov letno.

Rast na delniških trgih bo zmerna

Pokojninski sklad z naložbeno politiko življenjskega cikla sestavljajo trije podskladi, ki se razlikujejo po naložbeni politiki in s tem po višini tveganja, ki ga varčevalec sprejema. V Dinamičnem in Preudarnem varčevalec sprejema visoko oziroma srednje tveganje na svoje celotne prihranke, v Zajamčenem skladu pa le tveganje donosnosti nad zajamčeno donosnostjo. V podskladih z bolj tvegano naložbeno politiko v bolj tvegane naložbe investirajo okoli 90 odstotkov sredstev (večinoma v delnice svetovno znanih podjetij), pri tistih z zmerno naložbeno politiko okoli 50 odstotkov sredstev in v zajamčenih okoli deset odstotkov sredstev.
Del premoženja vlagajo tudi v nepremičnine, tako v Sloveniji kot na drugih razvitih trgih: "Ocenjujemo, da bodo v prihodnjih nekaj letih donosnosti nižje, kot so bile v zadnjem obdobju. To bo vplivalo predvsem na donosnosti skladov z zajamčeno donosnostjo. Težko bi napovedovali nadaljnjo rast delniških trgov, saj so bile rasti v zadnjih letih izjemne. Zato pričakujemo, da bodo v povprečju tudi donosnosti bolj tveganih podskladov nižje, kakor so bile v preteklih letih," napovedujejo v Modri zavarovalnici.
Sava pokojninska družba v svojih treh pokojninskih skladih dosega do 11,3-odstotne letne donosnosti. Tolikšno je imel Moj dinamični sklad, Moj uravnoteženi je na letni ravni zavarovancem prinesel 7,8 odstotka, Moj zajamčeni pa triodstotni donos. Skupaj so konec novembra upravljali za 145,5 milijona evrov premoženja. Zavarovanci si sami izbirajo sklade, v katerih želijo varčevati, in kakšno naložbeno tveganje želijo prevzemati. Stopnja tveganja pa je omejena s starostjo zavarovancev. Starejši zavarovanci (nad 45 let) ne morejo varčevati v Mojem dinamičnem skladu, ki ima najvišjo stopnjo naložbenega tveganja, še pojasnjujejo v Savi pokojninski družbi. V povprečju je bilo 68 odstotkov vplačanih premij razporejenih v Moj zajamčeni sklad, 20 odstotkov v Moj dinamični sklad in dvanajst odstotkov v Moj uravnoteženi sklad. Zaradi pričakovanih nizkih donosov na obvezniškem trgu iščejo tudi alternativne naložbe, kot so nepremičnine in nepremičninski ter infrastrukturni skladi.

Prva z naložbami v poslovne nepremičnine

Prva osebna zavarovalnica je konec oktobra upravljala 314,6 milijona evrov, Prva+ Dinamični sklad je zavarovancem na letni ravni prinesel 12,7-odstotni donos. Prva+ Uravnoteženi 9,89-odstotnega in Prva+ Zajamčeni do 6,9-odstotnega. Sestava portfeljev pokojninskih skladov, oblikovanih na osnovi življenjskega cikla, upošteva vidik, da se pri zavarovancu z naraščanjem starosti znižuje njegova sposobnost sprejemanja naložbenega tveganja. Posledično sklad Prva+ Dinamični, z namenom doseganja višje pričakovane donosnosti za mlajše zavarovance, nalaga sredstva v pretežno globalno razpršene delniške naložbe. Zavarovanci, ki varčujejo v pokojninskem skladu Prva+ Uravnoteženi, imajo v portfelju na račun nižjega ciljnega deleža delniških naložb večjo izpostavljenost do obveznic, s tem pa sprejemajo nekoliko nižje tveganje. Zajamčena pokojninska sklada sta namenjena varčevanju tik pred upokojitvijo, zato imata velik del sredstev naloženih v obveznice.

Skupna se je preimenovala

Skupna pokojninska družba se je 1. novembra letos preimenovala v Triglav pokojninsko družbo. Delniški skupni pokojninski sklad je na letni ravni do konca oktobra beležil 11,33-odstotni donos, Mešani skupni pokojninski sklad osemodstotnega in Obvezniški skupni pokojninski sklad 4,25-odstotnega. Skupaj upravljajo za 335,6 milijona evrov premoženja, največ v obvezniškem skladu. "Smo v fazi zgodovinsko nizkih obrestnih mer, zaradi česar je ukrepanje centralnih bank v primeru hitrejšega ohlajanja omejeno. Zato bodo donosnosti glavnih naložbenih razredov, v katere investiramo v srednjeročnem obdobju, nižje. Če ne bo nepričakovanih stresov na finančnih trgih, v povprečju pričakujemo vsaj razpolovljene donosnosti delniških trgov ter ničelne donosnosti na trgih obveznic," menijo v Triglavu pokojninski družbi.