(PORTRET TEDNA) Konrad Kuštrin: Pogajalec, kot bi si ga zaslužili bolniki

Pisalo se je leto 2016, ko je, da bi zaključila zdravniško stavko, takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc s predstavniki sindikata Fides podpisala dogovor, ki jim je v nadaljevanju pogajanj prinesel višje plačilo in dodatno nagrajevanje. Izplen je sprožil reakcijo drugih sindikatov in ti so s svojimi zahtevami tedanjega predsednika vlade Mira Cerarja na začetku leta 2018 pripeljali do predčasnega odstopa. Sindikalne apetite pa je moral, da je imel politični mir, potešiti že v začetku mandata njegov naslednik Marjan Šarec. Zgodba se te dni ponavlja. Potem ko so vladajoči zdravnikom brez ugovora zagotovili dvig plačnega stropa in za 24 odstotkov višje plače – v določenem segmentu celo 28 odstotkov – so se s svojimi zahtevami dvignili drugi sindikati. Če bi jih vse realizirali, bi po nekaterih ocenah to državo stalo dodatno milijardo evrov.

Kaj bi to pomenilo za pravice pacientov, saj se plače vseh zaposlenih v zdravstvu, ne le zdravniške, izplačujejo iz zdravstvene blagajne – tudi medicinske sestre so lani dobile do 24 odstotkov višje plače -, za zdaj ostaja neznanka. Jasno pa je, da bo tudi v tem primeru posledice zdravniškega dogovora morala sanirati prihodnja vlada. Zgodbi imata še eno skupno točko. Glavni akter zdravniških uspehov je 68-letni Konrad Kuštrin, predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki, v funkciji opravljanja svojega poslanstva - zagovarjanja izključnega interesa sindikalnega članstva - svoje delo opravlja z odliko. Je pogajalec, kot bi si ga zaslužili bolniki.

Odločno, jasno, tudi grobo

"Imamo cilje, do katerih bomo prišli na vsak način," so Kuštrinove besede, ki tudi najbolje orišejo princip njegovega sindikalnega delovanja. Odločno, jasno, na trenutke tudi nekoliko grobo in z dajanjem vtisa vzvišenosti, artikulira interese zdravniškega ceha. V pogajanjih ga zanimajo izključno interesi sindikalnega članstva. Solidarnost kot osnovni princip sindikalizma v odnosu do drugih sindikatov mu je tuja, ugotavljajo tisti, ki so ga imeli priložnost spoznati v tovrstnih akcijah. In v tem je najbrž tudi ključ do njegove uspešnosti. Kar si zada, prej ali slej tudi izpelje. Če ne gre drugače, z grožnjo stavke ali kar z izvedbo stavke. In s temi ima Kuštrin v slabih treh desetletjih na čelu Fidesa kar nekaj izkušenj. Kakor tudi z ministri za zdravje, ki se jih je v tem času zvrstilo štirinajst oziroma celo osemnajst, če prištejemo še vse predsednike vlad, ki so po odstopih ministrov začasno prevzemali tudi zdravstveni resor.

Že zaradi neprimerljivosti izkušenj, ki jih ima, so mu vladni pogajalci težko kos. Vedno se je znal izboriti še za nekaj malenkosti. In tudi zato so vlade zdravnikom vedno dale več, kot so nameravale. Ali kot pravi Gregor Virant, nekdanji minister za javno upravo, ki je 2008 vpeljal enotni plačni sistem: "Kuštrin je vrhunski sindikalist, saj je sposoben zaznati trenutek slabosti oziroma šibkosti vlade in v danem trenutku iztržiti maksimum."

Le da se mu tokrat niti pogajati ni bilo treba. Vladna pogajalska izhodišča so bila nenavadno usklajena s Fidesovimi zahtevami, tako da sta bili dve srečanji, kolikor so potrebovali za dogovor, zgolj zaradi videza objektivnosti oziroma drugih sindikatov zdravstva, ki imajo tudi nekaj zdravnikov v svojih vrstah. Ti so zahtevali, da so, kljub Kuštrinovemu nasprotovanju, za pogajalsko mizo. Da bo zdravnikom končno uresničena zahteva, ki jo ponavljajo že skoraj od uveljavitve enotnega plačnega sistema, in to je izstop iz njega, je predsednik vlade Janez Janša dal vedeti že kmalu po nastopu z epidemijo zaznamovanega mandata, ko je napovedal poseben status za zdravstvo in policijo.

Dejansko so sicer zdravniki z eno nogo že zunaj sistema, zdaj potrebujejo le še sklenitev nove kolektivne pogodbe za dokončen odhod. In slednje je, kot pravi Kuštrin, cilj, ki ga želi odkljukati, preden se bo prihodnje leto, po 29 letih, poslovil od vodenja Fidesa. Že na zadnjih sindikalnih volitvah, 2019, ni želel kandidirati, a ker nihče drug ni želel stopiti v njegove čevlje, je privolil v še en mandat.

Zdravnik mora videti jasno pot

"Novo kolektivno pogodbo potrebujemo, saj mora zdravnik, ko vstopi v sistem, videti pred sabo jasno karierno pot. Zdajšnji sistem tega ne omogoča, ni nobene fleksibilnosti in to bosta omogočala tako nova kolektivna pogodba kot izstop iz enotnega plačnega sistema," pojasnjuje Kuštrin. In zanika očitke, ki jih je slišati tudi tokrat, da je z oblikovanjem delovnega mesta starejši zdravnik specialist - temu se bo ob izpolnjevanju pogojev s premestitvijo iz 57. plačnega razreda v 63. plačni razred osnovna plača zvišala za 1070 evrov bruto - poskrbel predvsem za tiste z najvišjimi plačami. Katere bo, z 41 leti delovne dobe in ponovnim prevzemom anesteziološkega oddelka šempetrske bolnišnice le dan po zaključku pogajanj, deležen tudi sam.

Ob tem, ko spomni, kako je bilo okoli tisoč zdravnikov, ki so do leta 2008 že desetkrat napredovali in bi morali napredovati v 60. plačni razred, z uvedbo plačnega stropa in enotnim plačnim sistemom več kot desetletje prikrajšanih, poudari, da so se s tokratnim dogovorom strinjali tudi mladi zdravniki. "Leta 2017 starejši zdravniki nismo dobili nič, mlajši zdravniki pet plačnih razredov. Tokrat smo se vsi strinjali, da je najbolj pošteno, da se izhodiščne plače dvignejo vsem. Nobenih zamer ni med nami."

A ni bilo vselej tako. Nezadovoljni s statusom in tudi odnosom vodilnih v Fidesu so pred desetletjem svoj sindikat Praktik.um ustanovili družinski zdravniki. Eden od članov tega sindikata se spominja, da je Kuštrin nanje ob nastanku gledal nekoliko posmehljivo, porogljivo. "Ko je spoznal, da so naši argumenti po izenačitvi izhodiščnega plačnega razreda družinskih zdravnikov na začetku karierne poti z zdravniki drugih specializacij, nas je podprl tudi Fides. Kuštrin pa nam je posredno dal vedeti, da se je motil o nas."

Med podporo in odporom

Leta 2017 so družinskim zdravnikom sicer z oblikovanjem neformalnega združenja sledili Mladi zdravniki Slovenije. Ti so tokrat tudi najbolj, sicer pod okriljem Fidesa, pritiskali, da se uredi plačni status. Številni sogovorniki, ki niso želeli biti imenovani, Kuštrina vidijo kot utelešenje zdravniške pogoltnosti in zdravniške elite. Je človek, ki s svojim nastopom nikogar ne pusti ravnodušnega. Medtem ko ga eni, tudi v zdravniških krogih, podpirajo, pri drugih njegov nastop vzbuja odpor.

"Do ljudi, ki se ne strinjajo z njim, ki ne delijo njegovih pogledov, je posmehljiv. Če nanj gledamo z vidika borbe za socialno-ekonomski položaj zdravnikov, svojo nalogo opravlja odlično, a z načinom retorike, ki je arhetipsko moška, groba, nima pozitivnega vpliva na odnos družbe do zdravništva. Vzbuja odpor," oriše eden od njegovih zdravniških kolegov. Ki poudari, da četudi je zdravniški ceh glede njega razdeljen, pa so ga v tokratni bitki plebiscitarno podpirali. "Zdravniki, ki jim sicer ni všeč njegov način delovanja, komunikacije, nazor in pogled na nujne reforme v zdravstvu, so ga tokrat podpirali, saj so ločili med njim kot osebo in cilji za izboljšanje materialnega statusa."

Tudi sam Kuštrin v pogovoru večkrat omeni, da je bilo leta 2000 razmerje med povprečno plačo in plačo zdravnika specialista 1 proti 2,8, zadnja leta je padlo na 1 proti 1,6, zato je njihov cilj dvigniti to razmerje na 1 proti 3. Ali so ga z zadnjimi dvigi dosegli, še niso izračunali, pove in doda, da bodo cilju vsekakor sledili.

Po svetovnem nazoru je desničar

Kuštrin tudi brez zadržkov pove, da so zdravniki vedno največ dobili pod sredinskimi in desnosredinskimi vladami. Da ga v javnosti povezujejo s SDS in Janezom Janšo, si pojasnjuje s tem, da je svetovnonazorsko "desničar, konservativec. Tak sem zaradi vzgoje, krajev, kjer sem odraščal (rojen je v Podmelcu v Baški grapi, op. p.) in pogleda na svet. Upam, da bodo vrednote, kot so jasna hierarhija, družina, spoštovanje kmalu spet dobile veljavo," pove ter poudari, da pa ni član nobene stranke. "V Fidesu imamo jasna pravila, če se kdo v katerikoli politični stranki povzpne do funkcije, ki je odločevalska, mora v primeru, da je član glavnega odbora ali skupščine sindikata, mesto prepustiti drugemu."

O Janezu Janši pa doda, da z njim nima nobenih osebnih odnosov. "Vedno sva se srečevala, ko je bil on v vlogi predsednika vlade, jaz v vlogi šefa sindikata. Ga pa izjemno spoštujem in cenim. Zmeraj je držal besedo, ki jo je dal." Tudi tokrat, dodajamo mi. In ta bo državo, ko bo treba zadovoljiti tudi apetite drugih sindikatov, drago stala.