Jeseni sta lahko temi o prestrukturiranju Šaleške doline in o uradni politični določitvi letnice izstopa iz premogovne dobe zelo burni. Potem ko je že več mesecev od sindikatov, velenjskih politikov in gospodarstvenikov slišati ostre kritike na strategijo, ki predvideva zaključek uporabe premoga leta 2033 in je trenutno v medresorskem usklajevanju, so sindikati danes podali do zdaj najbolj oster protestni znak - izstopili bodo iz delovne skupine infrastrukturnega ministrstva za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij. Idejo je sicer že mesec pred tem podal vplivni velenjski svetnik Franc Žerdin, velenjski župan Peter Dermol pa je napovedal, da je to ena od opcij, o kateri resno razmišljajo. Druga je zamenjava nekaterih članov te delovne skupine, pri čemer imajo v mislih predvsem državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in nekdanjega direktorja HSE Blaža Košoroka, človeka, ki pozna velenjske politike tudi iz zgodbe gradnje bloka 6.
Sindikati, ki jih vodi Branko Sevčnikar, so spomladi plačali in predstavili študijo o posledicah, ki bi jih predčasno zaprtje rudnika prineslo - visoke cene električne energije, izguba samostojnosti in samozadostnosti, brezposelnost, predvsem pa bi zaprtje velenjskega premogovnika zelo malo vplivalo na samo globalno segrevanje, saj je v primerjavi s svetovno termično proizvodnjo elektrike šoštanjska elektrarna zanemarljiva. "Ni naš namen, da bi kakršnekoli postopke razogljičenja zavirali. Vendar pa želimo glede na pomembnost električne energije na naše življenje, naša gospodinjstva, naše gospodarstvo, strokovno analizo vplivov, stroškov in koristi te variante, ki jo predlagajo," je ponovno izpostavil Sevčnikar. V sindikatu so sicer prepričani, da je najbolj optimalna letnica zaprtja 2042; takrat bo pretežni del rudarjev že dočakal upokojitev. "Predstavljena strategija ne ponuja dovolj varnosti, da bi lahko z njo soglašali. Kje bodo nova delovna mesta, kako se bo reševalo invalide - 400 jih imamo," je izpostavil prvi mož premogovniškega podjetniškega sindikata Simon Lamot.
Po drugi strani pa se vse bolj ugiba, koliko časa lahko pri takšni izgubi bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki nastaja tudi zaradi vse dražjih emisijskih kuponov CO2, HSE sploh še vzdržuje delovanje šaleških energetskih sistemov. Brez denarja, ki jim ga je letos prinesla poravnava z naslednikom Alstoma, družbo General Electric, že tega leta ne bi preživeli, kažejo številke. To je lahko razlog, da v HSE ob vprašanju, kdaj bi po njihovem mnenju bila optimalna letnica izstopa, molčijo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
