Primanjkuje vsaj 300 magistrov farmacije

Farmacevtke so na današnji tiskovni konferenci opozorile na hudo pomanjkanje kadra v lekarnah, zlasti magistrov farmacije, tako v javnih kot v bolnišničnih lekarnah, na povečane preobremenitve in na vedno večje zahteve pacientov - pa tudi, da vedno večji del njihovega dela sploh ni opredeljen kot storitev. Kot mogoče rešitve nastale situacije vidijo med drugim sprejetje normativov in zaposlitev vsaj 300 dodatnih magistrov farmacije; opredelitev vseh storitev; umestitev v zdravstveni sistem in zagotovitev financiranja, saj mnogo teh zdaj izvajajo brezplačno; uvajanje dodatnih storitev za varno uporabo zdravil, ki hkrati razbremenijo druge zdravstvene delavce, na primer pregled uporabe zdravil, osebna kartica zdravil, pomoč pri uvajanju nove terapije ... Če ne bodo lekarnarji uslišani, pa, kot so med drugim dejale govorke, bodo zaposleni v lekarnah prisiljeni skrajševati odpiralni čas lekarn.

Ko recepta ni na izkaznici

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) Darja Potočnik Benčič je uvodoma pojasnila, da so lekarne in magistri farmacije neposredno dostopni zdravstveni strokovnjaki praktično vse dni v letu. Zato se pacienti nanje obračajo s številnimi stiskami in težavami. Kar je pogosto zaradi nedostopnosti drugih zdravstvenih delavcev, v zadnjem času predvsem zdravnikov družinske medicine, in dejstva, da mnogi pacienti niso vešči novih načinov dostopa do zdravstva.

Specializantka klinične farmacije in zaposlena v Gorenjskih lekarnah Patricija Dolinar je dodala, da se soočajo z napakami pri pisanju recepta ali da recepta na zdravstveni izkaznici ni - vse to pa zahteva dodaten čas in komunikacijo z zdravnikom. Dolinarjeva je še orisala nedavni primer napačnega recepta, ko se je v lekarni oglasila pacientka s hudim vnetjem kože na stegnih, predpisane pa so ji bile vaginalne tablete.

Želijo si več pristojnosti

Vodja lekarne v Šmarju pri Jelšah Katja Turnšek Sambolić je podala primer, ki farmacevtom prav tako predstavlja dodatno obremenitev. Povedala je, da se zlasti starejši v lekarno večkrat vračajo in preverjajo, ali so bili recepti že predpisani. V nadaljevanju je dodala, da je pogosta težava pacientov s kroničnimi bolezni ta, da imajo zdravila predpisana za različna časovna obdobja, na primer eno zdravilo za tri mesece, drugo za en mesec, a jim pridobivanje receptov predstavlja precej preglavic. Razlog za tako situacijo lahko tiči v tem, da nimajo izbranega zdravnika. Po njenih besedah bi pristojnost magistra farmacije, da lahko terapijo kroničnega bolnika podaljšuje po svoji strokovni presoji, zelo pomagala pri učinkovitem zdravljenju, pacientom pa olajšala pravočasni dostop do zdravil in hkrati razbremenila ambulante družinske medicine. Želene pristojnosti nimajo.

Vseh opisanih in še drugih obremenitev (svetovanje o pravilni rabi zdravil, o mogočih neželenih učinkih, preverjanje interakcije med zdravili …) se lekarnarji ne branijo. A, kot je dejala koncesionarka v Lekarni Tolmin Martina Klanjšček, za to potrebujejo več kadra. V nadaljevanju pa je še opozorila: "Lekarnarji verjetno ne bomo stavkali za višje plače, popolnoma legitimno pa zahtevamo, da se nam priznajo enaka zvišanja plač kot ostalim skupinam v zdravstvu." Poleg tega zahtevajo novo ovrednotenje ali priznanje novih lekarniških storitev. Če tega ne bodo dosegli, pa bodo "prisiljeni skrajševati odpiralni čas lekarn ali jih občasno zapirati in tako zagotoviti lekarnarjem normalne delovne obremenitve," je bila jasna Klanjščkova.