Razvojni zamah iz Evrope v mestne občine

V precej zapleteni strukturi evropskih skladov pa tudi ob ocenah, da so pri črpanju denarja številne rezerve, se je za enega bolj koristnih mehanizmov pri nas pokazal mehanizem celostnih teritorialnih naložb (CTN). Mestne občine (MO) so v iztekajoči se finančni perspektivi upravičene do 139 milijonov evrov iz CTN. Vsebinsko je usmerjen v trajnostni urbani razvoj, ki naj bi pomenil izboljšanje kakovosti bivanja v mestih z obnovo degradiranih in slabo izkoriščenih območij v mestih pa tudi večjo socialno vključenost, boljšo, trajnostno mobilnost. Denar za uresničitev projektov na podlagi trajnostih urbanih strategij, ki jih je moralo enajst MO (Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj, Celje, Novo mesto, Velenje, Nova Gorica, Ptuj, Murska Sobota in Slovenj Gradec) pripraviti, je zagotovljen iz evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), kohezijskega sklada in državnega proračuna, del pa morajo prispevati mestne občine. Ta mehanizem je prepoznan za enega bolj uspešnih, čeprav se tudi ta ni uveljavljal povsem brez težav - spremljala sta ga recimo neustrezna pripravljenost projektov v prvi fazi izbora in dolgotrajno sklepanje pogodb o sofinanciranju. Kaj pravzaprav CTN v praksi prinaša MO? Preverili smo nekatere MO na severovzhodu države - kaj so s tem denarjem že in kaj še bodo pridobile po tem, ko so začrtale urbani razvoj.

MARIBOR: Najprej kolesarske povezave

Mariborski MO iz CTN pripada 17,8 milijona evrov. Odobrenih je že 1,6 milijona evrov za kolesarsko infrastrukturo med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi (17 kilometrov povezav). Poteka postopek izbire izvajalca, rok za oddajo ponudb se je iztekel pred nekaj dnevi. Gradnja se bo začela še to poletje in zaključila prihodnje leto.
V teku je druga faza prijave projektov, ki so: obnova skate parka, revitalizacija Vojašniškega trga z objekti, obnova promenade v Mestnem parku, ureditev kolesarske povezave ob Koroški cesti, avtobusnih postajališč in nadstrešnic, kolesarskega in peš nadhoda čez Titovo cesto in energetska prenova večstanovanjskih stavb v Engelsovi ulici. Za slednjega je prijavo izvedel Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (JMSS), ki namerava z nepovratnimi sredstvi energetsko prenoviti večstanovanjski stavbi Engelsova 42 in 44 ter Engelsova 46, 48, 50 in 52. Predvidena vrednost investicije je skoraj 1,5 milijona evrov, pričakujejo dobrega pol milijona nepovratnih sredstev. JMSS Maribor je že objavil javno naročilo za energetsko prenovo stavb, če ne bo zapletov, bodo dela začeli septembra. "Z energetsko prenovo se bodo zmanjšali toplotne izgube stavb in stroški za porabljeno energijo, izboljšali se bosta celotna energijska učinkovitost stavb in toplotna stabilnost, povečalo toplotno ugodje v prostorih, posredno pa bo zmanjšana obremenitev okolja," koristi navajajo pri JMSS Maribor, kjer za leto 2020 načrtujejo izvedbo energetske prenove tudi na stavbi v Panonski ulici 5b v Mariboru. V MO se že pripravljajo na nov poziv iz mehanizma CTN. Projekt ureditve nabrežja reke Drave optimizirajo in vsebinsko nadgrajujejo v smislu celovite ureditve Dravske krožne poti. Obenem pripravljajo druge projekte, s katerimi bodo kandidirali na pozive.

PTUJ: Priložnost za obnovo kulturne dediščine

Ptujska občina je že zaključila ureditev Spominskega parka v vrednosti dobrega 1,2 milijona evrov. Trenutno poteka največji izmed projektov, ureditev ptujske mestne tržnice, v vrednosti slabih 5,4 milijona evrov pa tudi ureditev prvega odseka kolesarskih povezav v naselju Ptuj, vredna dobrih 406 tisoč evrov. V maju so oddali prijavo za ureditev površin za pešce in kolesarje v Gregorčičevem drevoredu v skupni vrednosti slabih 585 tisoč evrov. Jeseni načrtujejo še prijavo že dolgo pričakovane revitalizacije območja Stare steklarske in Vrazovega trga ter tri projekte iz trajnostne mobilnosti - ureditev površin za pešce in kolesarje na Rogozniški cesti, drugega odseka kolesarskih povezav v naselju Ptuj ter povezave na Zagrebški cesti.
Z naštetimi naj bi občina počrpala vsa dodeljena sredstva mehanizma CTN - 10 milijonov evrov. Kot pravi županja Nuška Gajšek, so za Ptuj, izjemno bogat s kulturno dediščino, ki hkrati pomeni posebne zahteve pri obnovi, velikega pomena predvsem sredstva, namenjena za urbani razvoj. Ta omogočajo obnovitev stavbnega fonda, česar občina z lastnim denarjem ne bi zmogla še lep čas. "Želimo si, da bi tudi v naslednji perspektivi ostal mehanizem CTN oziroma da bi bil denar namenjen za obnovo kulturne dediščine. K temu bi morala bolj konkretno pristopiti tudi država."

MURSKA SOBOTA: Preusmerjanje in drugačen zagon

MO Murska Sobota je prijavila štiri projekte: projekta Vrata v Pomurje oziroma regijski promocijski center in Soboško jezero sta že zaključena. V teku sta prenova mestnega središča in ureditev bivalnih skupnosti. V okviru slednjega Javni stanovanjski sklad MOMS ureja dva objekta za ranljive skupine, bivalno skupnost za starejše v Ivanocijevem naselju in razširitev zavetišča za brezdomce. Za tak fokus vlaganj so se odločili, ker menijo, da prispevajo k razvoju MO in celotne regije ter k zmanjšanju degradacije. "Predvsem za oba projekta ob Soboškem jezeru menimo, da lahko samo projekti, ki štrlijo iz povprečja, omogočijo dodaten zagon in preusmerijo razvoj v pozitivno smer, kar že nakazuje izjemen obisk tako paviljona Expano kot Soboškega jezera." Za oživitev centrov je po oceni MOMS nujno zagotoviti prijazno in privlačno infrastrukturo.

SLOVENJ GRADEC: Od bazenov do stanovanj

Slovenjgraška MO bo črpala denar za gradnjo zimskega in letnega kopališča, bloka neprofitnih stanovanj in obnovo ožjega mestnega jedra. Župan Tilen Klugler pravi, da je finančna spodbuda iz evropskih skladov pomembna pridobitev. "Marsikaterega projekta brez tega dodatnega denarja ne bi mogli uresničiti. Blok neprofitnih stanovanj bi verjetno lahko zgradili, bazenskega kompleksa pa zagotovo ne." Pripada jim okoli 10 milijonov evrov. Ob občinskem sofinanciranju bodo za gradnjo bloka s 54 neprofitnimi stanovanji, bazenskega kompleksa s parkom urbanih športov ter sanacijo nekaterih ulic v ožjem mestnem jedru skupno porabili okoli 13 milijonov evrov. Klugler pričakuje, da bo mehanizem na voljo še v prihodnji finančni perspektivi. "Projektov je še ogromno, med drugim bi zgradili športno dvorano. Želim pa si tudi, da bi se kriteriji za črpanje evropskega denarja spremenili na način, da bomo lahko razvijali infrastrukturo na podeželju."