Včeraj je šolsko leto zaključilo 183.892 učenk in učencev ter 73.225 dijakinj in dijakov. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa so že postregli z nekaterimi podatki za novo šolsko leto 2019/2020. Jeseni bo v slovenske vrtce vključenih več kot 87.000 otrok, osnovne šole bo predvidoma obiskovalo 187.525 učenk in učencev, od tega bo 20.840 prvošolk in prvošolcev, srednje šole bo obiskovalo okoli 73.225 dijakinj in dijakov, od tega jih bo v prvih letnikih približno 20.500. V 16 zavodov za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami bo predvidoma vključenih 100 vrtčevskih otrok, 887 učenk in učencev ter 310 dijakinj in dijakov. V domsko vzgojo bo predvidoma vključenih 839 otrok in mladostnikov, so sporočili z ministrstva.
Krajši vrtčevski programi pred vstopom v šolo brezplačni
Vrtci bodo, kot so sporočili z ministrstva, znova imeli možnost organizirati krajši program in v celoti za to pridobiti sredstva iz državnega proračuna. Krajši program, ki je za starše otrok brezplačen, vrtec organizira za otroke, ki v letu pred vstopom v osnovno šolo še niso bili vključeni v vrtec in bodo v tekočem šolskem letu dopolnili šest let.
V šolskem letu 2019/2020 se bosta začela uporabljati prenovljena učna načrta za učni predmet slovenščina in za izbirni premet čebelarstvo. Med izbirnimi predmeti bodo učenci lahko izbirali dva nova izbirna predmeta: filmsko vzgojo in slovenski znakovni jezik. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so spremenili Pravilnik o šolskem koledarju, ta odslej določa le začetek in konec pouka. Šolsko leto 2019/2020 se bo pričelo v ponedeljek, 2. septembra, in se zaključilo v sredo, 24. junija 2020, s podelitvijo spričeval, sledil bo praznik, 25. junija, dan kasneje, v petek, pa bodo nastopile poletne počitnice.
V novem šolskem letu ne bo več delovnih sobot. V posameznem koledarskem letu se teden pred ali po daljših praznikih lahko začne ali konča z le enim delovnim dnem. V takih primerih je posledično minister s podrobnejšimi navodili o šolskem koledarju za posamezno šolsko leto doslej določil ta dan kot pouka prost dan, ki pa se je nadomeščal na drug delovni dan oziroma na soboto. Po novem pravilnik dopušča ministru, da lahko določi, da je ta dan pouka prost dan brez nadomeščanja.
Dobrodošla novost so tudi brezplačna učna gradiva za drugošolčke. V minulem šolskem letu jih je ministrstvo zagotavljalo le za prvošolčke, v novem šolskem pa se ta pravica širi še v drugi razred osnovne šole. Minister dr. Jernej Pikalo pa je napovedal, da naj bi postopoma bila brezplačna gradiva za celotno prvo triletje osnovne šole.
Število otrok, ki se šolajo na domu, raste
V šolskem letu 2018/2019 se je na domu izobraževalo 332 otrok. 83 jih je obiskovalo prvi razred, 7 devetega. Pri tem gre za pravico staršev, ki morajo šolo o nameravanem izobraževanju na domu pisno obvestiti najkasneje do začetka šolskega leta. Osnovna šola po veljavni zakonodaji ne more učencu zavrniti pravice do izobraževanja na domu. Pravico pa zakon omejuje v primeru, ko učenec preverjanja znanja ob koncu šolskega leta ne opravi uspešno.
Kot kažejo podatki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport število otrok, ki se šolajo na domu, raste. Če so bili v šolskem letu 2004/2005 štirje, ki so se šolali na domu, jih je bilo že naslednje šolsko leto 15. Število je iz leta v leto naraščalo, v šolskem letu 2012/2013 jih je bilo že preko sto, v šolskem letu 2015/2016 preko dvesto in v šolskem letu 2018/2019 preko 300.
Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan. Učenci, ki se izobražujejo na domu, opravljajo tudi nacionalno preverjanje znanja.
Šola bo dijaka po doseženi polnoletnosti obravnavala enako, kot ga je obravnavala prej
Na področju srednješolske zakonodaje je prišlo do pomembnih sprememb. Srednje šole in starši dijakov se bodo medsebojno obveščali o morebitnih odsotnostih dijakov, kar velja tudi za starše polnoletnih dijakov.
Podobno se obeta tudi na področju vzgojnega delovanja. Šola bo dijaka po doseženi polnoletnosti obravnavala enako, kot ga je obravnavala do njegove polnoletnosti. Starši bodo vključeni v postopke vzgojnega ukrepanja zoper polnoletnega dijaka.
Učiteljem pa nova zakonodaja prinaša možnost, da bodo lahko dijaku prepovedali navzočnost pri določeni uri pouka, v primeru, ko dijak z neprimernim obnašanjem bistveno ovira izvajanje pouka. "To pomeni, da učitelj dijaku lahko prepove prisotnost pri pouku ne le v primeru, če gre za ogrožanje njegovega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih oseb, ampak tudi v primeru, če kljub opozorilu učitelja, da naj preneha z motenjem pouka, s tem nadaljuje tako, da močno ovira izvajanje pouka. Šola bo lahko dijaka izključila iz šole, če se mu bo izrekel četrti ukor," pravijo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
V novem šolskem letu bodo na nekaterih srednjih šolah v Sloveniji razmeščeni novi izobraževalni programi. Na Šolskem centru Novo mesto, Srednji strojni šoli, se bo začel izvajati program Tehnik mehatronike, na III. gimnaziji Maribor program Gimnazija – športni oddelek, na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota program Pomočnik v tehnoloških procesih, na Šolskem centru Nova Gorica, Biotehniški šoli, program Gospodar na podeželju, na Šolskem centru Celje, Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, program Izvajalec suhomontažne gradnje, na Srednji elektro – računalniški šoli Maribor pa bodo z naslednjim šolskim letom spet začeli izvajati program Elektrotehnik.
S šolskim letom 2019/2020 se mreža programov, ki se bodo izvajali tudi v vajeniški obliki, širi še s štirimi dodatnimi programi. Na Šolskem centru Kranj, Šolskem centru Novo mesto, Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana bodo v vajeniški obliki izvajali program Zidar, na Šolskem centru Novo mesto, Srednji tehniški šoli Koper ter Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad program Mehatronik operater ter na Šolskem centru Ptuj program Klepar – krovec.
Evropska šola
V šolskem letu 2018/2019, je prvič v Sloveniji začela delovati Evropska šola. Šola deluje v sklopu Šolskega centra Ljubljana. Gre za edino šolo v Sloveniji, ki izvaja mednarodni program Evropskih šol. Šola izvaja osnovnošolsko in srednješolsko splošno izobraževanje, v skladu s programom Evropskih šol, predvsem za otroke zaposlenih v Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev s sedežem v Ljubljani, otroke zaposlenih v Predstavništvu Evropske komisije in Informacijske pisarne Evropskega parlamenta ter za otroke drugih tujih državljanov, ki bivajo v Ljubljani.
V pravkar minulem šolskem letu se je v njej izobraževalo 10 učencev. Izobraževanje poteka v večkulturnem in večjezičnem okolju, ki zagotavlja mednarodno priznanost ter nemoten prehod v nacionalne sisteme in druge Evropske šole po vsej Evropski uniji.
Program Evropske šole Ljubljana je zasnovan tako, da se učenci tu neprekinjeno izobražujejo od 6. do 18. leta starosti, ko izobraževanje zaključijo z uspešno opravljeno Evropsko maturo, ki zagotavlja vpis na katerokoli univerzo v Evropski uniji. Program se izvaja v slovenski in angleški jezikovni sekciji.
Od drugih mednarodnih šol, ki delujejo v Sloveniji, se razlikujejo po poglobljenem učenju tujih jezikov, so še sporočili z ministrstva.
