Odbor je na predlog NSi, ki je zahtevala sejo in je predloge sklepov povzela od družbe Panvita, sklenil vladi predlagati, da se vzpostavi celovit pregled pretoka mesa in mesnih izdelkov v Slovenijo po državah izvora.
Upravi za varno hrano predlaga, naj javno objavi, v katerih podjetjih so od 3. do 10. februarja vzorčili meso zaradi uvoza iz Poljske.
Vladi poleg tega predlaga, da pripravi predlog predpisa za obvezen sistem označevanja porekla mesa povsod, kjer ljudje uživajo mesne jedi in izdelke (npr. na jedilnih listih v restavracijah).
Odbor pričakuje tudi analizo deleža slovenskega mesa v prehrani v javnih zavodih in strategijo za povečanja tega deleža. Prizadevali si bodo za to, da oznaka Izbrana kakovost, ki označuje slovensko poreklo hrane, postane splošno sprejeti znak slovenske prehrane.
Odbor je na predlog koalicije vladi poleg tega predlagal, naj se v strateških dokumentih s področja kmetijstva predvidi ukrepe, ki bodo omogočali večjo samooskrbo in s tem potrošnikom boljši dostop do kakovostne slovenske hrane ter ki bodo spodbujali obdelavo kmetijskih zemljišč in proizvodnjo hrane.
Predlaga tudi, da se pri naročanju hrane v javnih zavodih poveča delež ekoloških živil in živil, ki so vključena v shemo Izbrana kakovost, ter da se organizatorje prehrane v šolah in javnih zavodih z ranljivimi skupinami ljudi usposablja za uporabo orodij za naročanje kakovostnih lokalnih živil prek javnega naročanja. Odbor želi tudi podatke o številu opravljenih pregledov in rezultatih nadzora nad mesnimi pripravki v letu 2018.
Mesa iz sporne klavnice ni v Sloveniji
Več članov odbora je opozorilo, da je uprava za varno hrano v času od izbruha afere na Poljskem objavljala različne informacije glede prisotnosti mesa iz sporne klavnice v Sloveniji. Generalni direktor uprave Janez Posedi je povedal, da so objave na spletni strani sledile njihovim spoznanjem.
Znova je zatrdil, da mesa iz sporne poljske klavnice v Sloveniji po dosedanjih ugotovitvah ni. Popisali in vzorčili so meso, ki je prišlo iz regije, v kateri je delovala sporna klavnica. To meso so odkrili pri devetih nosilcih dejavnosti, za kemijske in mikrobiološke analize pa so vzorčili 14 pošiljk. Doslej so znani le rezultati analiz vzorcev pripravkov za kebab, pri katerih so pri dveh vzorcih odkrili salmonelo, v enem od teh pa še sledi zdravila.
Posedi je ocenil, da uprava pri nadzoru dosega zastavljene cilje. Nosilci dejavnosti, ki so podvrženi nadzoru, z upravo sodelujejo in Posedi ne verjame, da bi kateri zavestno kupoval sporno meso.
Resorna ministrica Aleksandra Pivec je poudarila, da so po pregledu sistema nadzora nad izdelki ugotovili, da ta sistem deluje zelo dobro. Ugotovili pa so, da ni nadzora nad izpolnjevanjem zahtev v uredbi o zelenem javnem naročanju ter so v nekaterih javnih zavodih osebe, ki se ukvarjajo z naročanjem hrane, premalo ozaveščene o pomenu kakovostne hrane.
O razkritju imen preostalih osmih podjetij - poleg Panvite -, kjer so vzorčili poljsko meso, je ministrica dejala, da ni pravne podlage za njihovo objavo, da pa jih je mogoče vprašati za soglasje. "Če ima človek čisto vest, ni težko objaviti," je poudarila Iva Dimic (NSi). Enako je menil Matjaž Han (SD), ki se je spraševal o namenu izpostavljanja le enega podjetja.
Da je Panvita neupravičeno izpostavljena - da je 15-tonska pošiljka poljskega mesa v njenem skladišču, je objavil Planet TV, so pa v Panviti to nato potrdili - je poleg glavnega izvršnega direktorja Panvite Tonija Balažiča menilo več članov odbora. "Ne gre za ščitenje kogarkoli," pa je poudaril Posedi in dejal, da zakon določa, katere podatke uprava objavlja. Objavljena so imena tistih, pri katerih ugotovijo kršitve, vseh tistih, ki so v postopkih, pa ne.
Posedi je glede objavljanja podatkov o izvoru sestavin jedi na jedilnih listih v restavracijah dejal, da bi uprava potrebovala dodatne vire, tudi kadrovske, saj bi bilo treba vse navedbe preverjati.
Sodelujoči v razpravi, poleg članov odbora predstavniki praktično celotne prehranske verige od sindikata kmetov, zadrug do živilskopredelovalnih podjetij, so poudarjali, da je sistem nadzora v Sloveniji strog in da deluje.
Eden od vzrokov za potrebo po uvozu tudi perutninskega in govejega mesa, pri katerem bi morala biti glede na proizvodnjo Slovenija samooskrbna, so nizke odkupne cene, zaradi česar se slovensko meso izvaža, predelovalna podjetja pa nato uvažajo cenejše tuje meso. Poudarjali so, da kakovost zahteva tudi višjo ceno, hkrati pa opozarjali na tiste z nižjimi dohodki, ki so primorani kupovati cenejšo hrano.
