Vlada je ob tem na Twitterju objavila tudi fotografije izobešenih zastav.
V znak solidarnosti z Izraelom so izraelsko zastavo danes izobesili tudi v Avstriji in na Češkem. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je sporočil, da so na poslopjih vlade in zunanjega ministrstva v Avstriji danes izobesili izraelsko zastavo v znak solidarnosti z judovsko državo. Ostro je obsodil napade proti Izraelu z območja Gaze, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Odzivi
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v odzivu na Twitterju zapisal, da bi Slovenija morala v oboroženih konfliktih zasledovati nevtralno držo in podpirati iniciative za pogajanja in doseganje miru. "Navijaškemu izobešanju zastav zato nisem naklonjen."
Predsednik republike Borut Pahor je medtem potezo vlade na Twitterju komentiral z besedami, da "ni naklonjen izražanju stališč države glede mednarodnih vprašanj z izobešanjem zastav drugih držav".
Obenem je sicer podprl nedavni poziv EU o takojšnji ustavitvi nasilja med Izraelom in Palestinci ter ponovil svoj poziv za mirno rešitev spora v skladu s t. i. politiko rešitve dveh držav. Sporočil je še, da v kratkem pričakuje klic predsednika Izraela Reuvena Rivlina, za katerega je uradno zaprosila izraelska stran.
Na izraelsko zastavo na pročelju vlade so se kritično odzvali v stranki Levica, kjer so ocenili, da ta odraža rezultat nedavnih slovenskih državniških obiskov pri "največjih izvoznikih orožja na planetu" ter "krivcih za vedno bolj zaostrene varnostne razmere v svetu" - zunanjega ministra Anžeta Logarja v ZDA in premierja Janeza Janše v Izraelu.
"Vlada Janeza Janše je popolnoma slepa za dejanske težave prebivalcev Slovenije, medtem ko je pripravljena storiti vse za orožarsko provizijo in diplomatski fototermin," so še zapisali.
V izraz solidarnosti z Izraelom je izraelsko zastavo danes izobesil tudi češki predsednik Miloš Zeman na svoji uradni rezidenci na praškem gradu. Postavil jo je na mesto evropske zastave, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Solidarnost izražajo v tednu, ko med Izraelom in skrajnimi palestinskimi skupinami z območja Gaze poteka medsebojno obstreljevanje, ki je zahtevalo na palestinski strani več kot sto življenj, na izraelski pa sedem.
V Ljubljani manjši protest proti izraelskim napadom na Gazo
Pred izraelskim konzulatom v Ljubljani se je danes popoldne zbralo kakih 100 Palestincev in podpornikov Palestine, ki so obsodili izraelske napade na območje Gaze in zahtevali njihovo končanje, poroča Televizija Slovenija.
Udeleženci so vzklikali gesla, kot sta "Svoboda Palestini" in "Smrt izraelski okupaciji!" ter opozarjali na številne civilne žrtve na okupiranih palestinskih območjih.
Med protestniki je bilo več beguncev, ki imajo na območju Gaze svoje bližnje in se bojijo za njihova življenja.
Sporočilo so poslali tudi slovenski vladi. Eden od protestnikov je za TV Slovenija ocenil, da je slovenski premier Janez Janša "neusmiljen in nedemokratičen človek", saj da podpira Izraelce, ki pobijajo palestinske otroke.
V znak solidarnosti z Izraelom je slovenska vlada sicer danes na svojem poslopju poleg slovenske in evropske izobesila tudi izraelsko zastavo. Ob tem je na Twitterju sporočila, da "obsojamo teroristične napade in stojimo ob strani Izraelu".
Natenjahu napoveduje, da bo gibanje Hamas plačalo visoko ceno
Izraelska vojska je medtem okrepila napade na Gazo, medtem ko palestinska gibanja nadaljujejo izstreljevanje raket na območje Izraela. V današnjih napadih so sodelovale letalske in kopenske sile izraelske vojske, ki pa niso vstopile na območje Gaze.
Dopisnik britanskega BBC v Gazi je poročal o močnem obstreljevanju, med drugim z letali in helikopterji.
Izraelska vojska je sporočila, da je bil cilj okoli 40-minutne ofenzive uničenje sistema predorov, ki ga uporablja Hamas, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Palestinska gibanja so po navedbah izraelske vojske od ponedeljka iz Gaze izstrelila okoli 1800 raket, od tega jih okoli 430 ni doseglo območje Izraela, je danes sporočil tiskovni predstavnik vojske Jonatan Konrikus. Izraelska protiraketna obramba nato v povprečju prestreže okoli 90 odstotkov ostalih raket.
Iz Gaze letijo rakete predvsem proti izraelskim mestom Aškelon, Ašdod, Beršeba in Javne, piše BBC.
Izraelska vojska je medtem vpoklicala več tisoč rezervistov ter namestila enote in tanke v bližini meje z Gazo. Vojska je potrdila, da je kopenska ofenziva ena od možnosti, vendar še niso sprejeli končne odločitve.
Premier Benjamin Netanjahu je v izjavi danes zjutraj zagotovil, da bo vojaška operacija proti palestinskim skrajnežem v Gazi trajala tako dolgo, kot je to nujno. Gibanje Hamas bo plačalo visoko ceno, je dodal.
Tiskovni predstavnik Hamasa je sporočil, da je gibanje pripravljeno naučiti izraelsko vojsko hudo lekcijo, če bo ta še naprej izvajala napade.
Gre za enega najhujših konfliktov med Izraelom in Gazo od leta 2014. Izbruhnil je po tednih napetosti med Izraelci in Palestinci v vzhodnem Jeruzalemu, kjer so v ponedeljek na Tempeljskem griču vnovič izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. To pa je vodilo v hitro zaostritev in obstreljevanje med obema stranema.
O nemirih poročajo tudi z območja Izraela. V več mestih prihaja do nasilja med Judi in Arabci, zaradi česar je obrambni minister Beni Ganc ukazal okrepitev varnostnih sil, da bi s tem zatrli notranje nemire. Aretirali so že več kot 400 ljudi, piše BBC.
