Z enega od protestnih shodov Združenja Frank zaradi kreditov.
Zakonu so nasprotovale vlada in banke, ki so že napovedale, da bodo vložile pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za njegovo začasno zadržanje.
Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih določa porazdelitev valutnega tveganja med kreditojemalca in banko za pogodbe, sklenjene v obdobju, preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, kar je vodilo v povečanje obveznosti kreditojemalcev do bank.
Zakon predpisuje vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. S tem se bo valutno tveganje prerazdelilo med pogodbenima strankama. Anekse h kreditnim pogodbam, tudi za že odplačane, morajo banke pripraviti v 60 dneh po uveljavitvi zakona in jih vročiti kreditojemalcu v 75 dneh.
Anekse h kreditnim pogodbam morajo banke pripraviti v 60 dneh po uveljavitvi zakona in jih vročiti kreditojemalcu v 75 dneh
Predlog so pripravili v Združenju frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložil državni svet. V Združenju frank so predlog z limitom tečaja pripravili po tistem, ko je DZ oktobra 2019 zavrnil predlog zakona državnega sveta, ki je predvideval konverzijo v evrske kredite. Združenje frank je ves čas za ureditev problematike želelo sistemsko rešitev, združenje bank pa zagovarja individualno obravnavo primerov.
V torek je ustavno sodišče objavilo, da je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil. Ugotovilo je, da sodbi nista ustrezno odgovorili na pomisleke glede presoje standarda pojasnilne dolžnosti bank in nepoštenosti. Kot so poudarili v združenju bank, pa ni prišlo do zaključka, da so kreditne pogodbe v švicarskih frankih nične.
Čeprav so v bankah poudarili, da zakon ni izvedljiv, saj podatke zaradi varovanja osebnih podatkov hranijo 10 let od prenehanja poslovnega razmerja, kar pomeni, da za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, ni več podatkov, in da lahko zaradi kazni, ki jo predpisuje zakon, brez bančne licence ostane večina bank na slovenskem trgu, je DZ zakon potrdil.
"Ne želimo, da bi breme plačila padlo na pleča davkoplačevalcev, kar se bo zgodilo, če bo o tem odločalo evropsko sodišče, zato bomo predlog podprli," je v imenu poslanske skupine SDS napovedala Karmen Kozmus Ferjan. Jani Ivanuša iz SNS je dodal, da ima "raje ljudi kot banke". Vprašanje tako je, ali se bo reševalo ljudi, ki so bili žrtve bančnih mahinacij, ali zasebne banke, ki so služile na njihov račun, je dejal Luka Mesec iz Levice. "Težko je razumeti, da banke za svoje produkte, ki so jih agresivno tržile kot orodje za zvišanje kreditne sposobnosti prosilca, ne nosijo odgovornosti," pa je v imenu poslanske skupine SD ocenil Soniboj Knežak.
V SAB so po navedbah Marka Bandellija mnenja, da morajo banke, ki niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarjati, presojo o tem pa je treba prepustiti sodišču. Tudi vlada je predlogu nasprotovala in ni soglašala z navedbo, da so banke v neenakopraven položaj spravile vse kreditojemalce. Predlog posega v sklenjena civilnopravna razmerja med bankami in kreditojemalci, vlada pa je opozarjala še na prepoved retroaktivnega učinka zakona in na to, da predlog ne vključuje analize glede presoje posledic na gospodarstvo.
DZ pa ni podprl predloga dopolnila Levice, da se valutna kapica aktivira, ko zaradi spremembe tečaja znesek preostanka kredita odstopa za več kot pet odstotkov od zneska, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko višina anuitete za toliko odstopa od izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. Tako je predvideval prvotni predlog, a so prag na odboru za finance na predlog SDS, NSi in Konkretno dvignili na 10 odstotkov.
NLB: Ta ukrep bo posredno zmanjšal premoženje vseh državljanov Slovenije
NLB ocenjuje, da bo negativni učinek sprejetega zakona pred obdavčitvijo na poslovanje med 70 in 75 milijonov evrov. "Vpliv na NLB in NLB Skupino je znaten, vendar zelo obvladljiv glede na omejen obseg tega kreditiranja," so sporočili prek spletne strani Ljubljanske borze. "Ker je Slovenija 25-odstotni delničar NLB, bo ta ukrep posredno zmanjšal premoženje vseh državljanov Slovenije," so dodali.
Zakon vpliva na vse posojilne pogodbe v švicarskih frankih, ne glede na to, ali pogodbe še veljajo, sklenjene med bankami, ki poslujejo v Sloveniji, vključno z NLB, in fizičnimi osebami med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010. Zakon določa, da se omejitev menjalnega tečaja med švicarskimi franki in evrom določi 10-odstotno valutno kapico ter se bo uporabljal od sklenitve katerekoli od zadevnih posojilnih pogodb.
V času veljavnosti valutne kapice je vrednost obrokov in drugih plačil po takih posojilih enaka znesku, pri katerem je bila meja valutne kapice vzpostavljena, posojilodajalec pa bi moral posameznemu posojilojemalcu povrniti morebitno preplačilo. Poleg tega za vsako preplačilo takšnega posojila veljajo zamudne obresti, ki jih plača posojilodajalec, so navedli.
NLB namerava zoper zakon uporabiti vsa pravna sredstva pred ustavnim sodiščem in po potrebi tudi pred ustreznimi evropskimi inštitucijami, so se odzvali.
