Na podlagi katerega pojasnila banke se je posojilojemalec lahko zavedal dejanskih posledic velike depreciacije domače valute oziroma rasti tečaja franka na višino prevzetih obveznosti?
Ustavno sodišče je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil. Ugotovilo je, da sodbi nista ustrezno odgovorili na pomisleke glede presoje standarda pojasnilne dolžnosti bank in nepoštenosti. Vrnilo ju je v ponovno odločanje. Ustavno sodišče je preizkusilo sodbi ljubljanskega okrožnega sodišča z 9. julija 2019 in Višjega sodišča v Ljubljani z 11. maja 2020. Ustavno pritožbo sta vložila zakonca Igor in Simona Ajdnik, ki ju je zastopala Odvetniška pisarna Robert Preininger.
Izpodbijani sodbi sta po pojasnilih ustavnih sodnikov temeljili na dveh samostojnih nosilnih stališčih. Prvo je bilo sestavljeno iz izhodišča, da se poštenost oziroma nepoštenost glavnega predmeta pogodbe, to je valutne klavzule v švicarskih frankih, v primeru izpolnjene pojasnilne dolžnosti ne presoja, in pa ocene, da je bila pojasnilna dolžnost v obravnavanem primeru izpolnjena. Z drugim stališčem pa sta sodišči po vsebinski presoji pogodbenega pogoja, to je valutne klavzule, ugotovili, da ta ni bil nepošten.
Glede standarda vsebine pojasnilne dolžnosti po presoji ustavnega sodišča iz obrazložitve izpodbijanih sodb ni bilo mogoče razbrati, na podlagi katerega pojasnila banke se je posojilojemalec lahko zavedal dejanskih posledic velike depreciacije domače valute oziroma rasti tečaja franka na višino prevzetih obveznosti. Ker gre za ključno vsebino standarda pojasnilne dolžnosti, sta sodišči kršili pravico do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena ustave.
Glede presoje nepoštenosti pa sta pritožnika ves čas postopka opozarjala na strokovno kvalificirano poznavanje tveganj valutnega trga na strani banke, kar sta povezovala z dolgoročnostjo kreditne pogodbe in transparentnostjo lastnega premoženjskega položaja, saj je šlo za nakup družinskega doma. Te trditve po presoji ustavnega sodišča na podlagi direktive EU o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah iz leta 1993 in meril, ki jih je za njegovo razlago razvilo Sodišče EU, pomenijo element presoje (ne)poštenosti pogodbenega pogoja, ki ga je treba upoštevati. Ker se sodišči do njih nista opredelili, sta po mnenju ustavnih sodnikov kršili pravico pritožnikov do opredelitve iz 22. člena ustave.
Odločbo, da se sodbi razveljavita in vrneta v ponovno odločanje, je ustavno sodišče sprejelo s petimi glasovi za in tremi proti. Proti so glasovali Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnik Svetlič je dal ločeno odklonilno mnenje, novi predsednik sodišča Matej Acetto pa ločeno pritrdilno mnenje.
Spomnimo, da bodo poslanci, potem ko so danes opravili drugo obravnavo predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, v sredo o njem glasovali. Podporo predlogu so danes napovedali v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levice in SD, odrekli so mu jo v SAB. V poslanskih skupinah NSi, Desusa in LMŠ pa naj bi glasovali različno.
