Borut Planinšič
Anglija proti Nemčiji. Nogometno rivalstvo, kakršnega si težko zamislite. Še iz časov nacistične Nemčije so se vile hude bitke. Zares je eksplodiralo v finalu svetovnega prvenstva na Wembleyju, 30. julija 1966. Strel Geoffa Hursta se je od prečke odbil ... kam? Stranski sodnik Tofik Bahramov je prikimal, da se je odbil za črto gola, in postal taka popkultura, da so pred kvalifikacijami za SP 2004, pred tekmo Azerbajdžan - Anglija, navijači z Otoka spraševali, kje je grob sodnika, umrlega leta '93, da so nanj položili rože.
Moderne študije in računalniške simulacije kažejo, da se je Bahramov motil. A to je le podžgalo mržnjo, ki med Angleži in Nemci traja od druge svetovne vojne. V nogometu so se v najbolj usodnih bitkah udarili še v polfinalu SP '90 - zmaga Nemčije po penalih. V polfinalu EP '96 sredi Anglije - spet Nemčija po penalih. In v osmini finala SP 2010, ko so Nemci v osmini finala zmagali tudi tako, da je strel Franka Lamparda očitno končal za črto, pa gol ni bil priznan. Nemci mu do dandanes pravijo povračilo za 1966. Takrat se je že uveljavil rek, ki v različnih variacijah pripada angleškemu asu Garyju Linekerju: "Nogomet je igra enajstih proti enajstim, v kateri vedno zmaga Nemčija." No, potem pa je prišel lanski 29. junij, preloženi Euro 2020, osmina finala, ko je Anglija premagala Nemčijo. Prvič v nokavt tekmi po tistem žgočem finalu 1966.
Toda pardon ... V finalu Eura 2022 so vendarle na vrsti - dame. Ne, ne gre za šovinizem, ampak dejstvo je, da je drama precej manjša, ni naslovov rumenih medijev, kot so bili lanski, "Fritz, tvoj marš je končan, angleška vojska je tu!". Domačinke Angležinje, dvakrat finalistke, proti Nemkam, osemkratnim prvakinjam Evrope, ne bo uglajen dvoboj, bo pa vsaj bolj normalen nedeljski finale, ki si ga bo v živo na londonskem Wembleyju ogledalo 87 tisoč navijačev.
Kdo ve, koliko jih bo pred televizorjem - 4,9 milijona jih je gledalo Nemke, kako so v polfinalu z 2:1 ugnale Francozinje, 9,3 milijona jih je bilo pred ekrani, ko so Angležinje s 4:0 razbile Švedinje. Histerija z ženskim nogometom je šla tako daleč, da je britanska vlada morala pojasniti, da ne bo nič z morebitnim ponedeljkovim praznikom v primeru domače zmage. Podobno je bilo pred finalom moškega Eura 2020, zdaj že bivši premier Boris Johnson se je moral braniti podobnih pozivov.
A ta histerija dviguje žensko ceno. Ko je Američanka Brandi Chastain zadela zmagoviti penal svetovnega prvenstva '99, je ujela pogodbo z Nikom, vredno dva milijona dolarjev. Angležinje upajo na podoben deal. Za primer: cena za komplet oblačil, ki jih v sklopu turnirja nosijo levinje, kot jim pravijo, je poskočila za 140 odstotkov. Pa se ženski nogomet še vedno zdi podcenjen. Levinje bodo, če osvojijo turnir, dobile vsaka po 55 tisoč funtov. Skupno 1,3 milijona. Pet milijonov bi si razdelili angleški fantje, če bi osvojili lanski Euro.
