Mitja Bračič: Primoževe mišice so nenavadno hitre za kolesarja, testiranje mišic nog pa je pokazalo še veliko rezerve

Ko je aprila dirko po Baskiji sklenil na osmem mestu, kar je veljalo za pravcato malo razočaranje, je Primož Roglič priznaval: "Ovirala me je poškodba, zaradi katere sem imel težave že pred dirko." S ciljem, da se čim bolje pripravi na vrhunec sezone, dirko po Franciji, si je vzel prisilni počitek za rehabilitacijo in stopil v stik z dr. Mitjo Bračičem, fizioterapevtom, ki je doktoriral iz športne znanosti in zaključuje doktorat iz znanstvene fizioterapije. Sodeloval je že s številnimi velikimi imeni slovenskega športa; s smučarjem Žanom Kranjcem že devet let, tri sezone z Goranom Dragićem, tudi Luka Dončić je bil pri njem na testiranju, preden se je odpravil v Real Madrid. Štiri leta Bračič sodeluje tudi z nogometašem Benjaminom Šeškom in o njem nam zaupa zanimivo primerjavo: "Ko je pri 14 letih prvič prišel na trening in opravil teste hitrosti, je odtekel sprint na 10 in 20 metrov kot Goran Dragić." Vse te reference so Primoža Rogliča napeljale, da se je obrnil nanj.

"Primož Roglič je prišel na mojo kliniko s poškodbo kite mečne mišice. Poškodba je bila posledica spremenjenih nastavitev kolesa in spremembe dinamike pedaliranja," Bračič razloži težavo. "'Strokovnjaki' so Primožu napovedali večtedensko rehabilitacijo ali celo konec sezone. Glede na moje izkušnje iz vrhunskega športa in z rehabilitacijami po poškodbah sem predvidel desetdnevno rehabilitacijo s kolesarjenjem nižje intenzivnosti." Tako je Roglič vsak dan opravljal triurno rehabilitacijo, obenem pa sta z Bračičem merila hitrost krčenja mišic, mišični tonus in razmerja mišic nog. "Ugotovil sem, da ima Primož izjemno nadpovprečne rezultate za kolesarja, kar je posledica njegove genetike in tudi dolgoletnega treninga smučarskih skokov. Njegove mišice so res izjemno hitre za kolesarja, kar je nenavadno za ta vzdržljivostni šport. Testiranje moči mišic nog pa je pokazalo, da je imel še veliko rezerve v jakosti mišic zadnje lože in meč, kar je za kolesarja ključnega pomena pri vlečenju pedala," nam razloži Bračič.

Da bi njegov varovanec nadoknadil omenjene deficite, mu je sogovorec naložil še nekaj vaj za specialno moč nog in ramenski obroč. Pa čeprav "se kolesarji izogibajo treningu moči zaradi tabuja, da bodo pridobili mišično maso. No, takšne izjave so izjemno nestrokovne, saj potemtakem smučarski skakalci, boksarji in recimo judoisti, ki so omejeni s kategorijami in težo, ne bi izvajali takšne količine treninga za moč." Da je bil program pravilen, je Roglič dokazal takoj po povratku v karavano; slavil je na dirki po Dofineji.

Tik pred tem je Bračič Rogliča obiskal v Monaku, kjer sta opravila nekaj terapij in zastavila program rehabilitacije za dirke: "Življenje tam je pestro, vendar Primož živi v naselju, ki je izjemno mirno, okoliške ceste in hribi pa omogočajo dober trening. Po mojem mnenju si Monaka ne izbereš zaradi mondenosti, temveč zaradi izjemne energije mesta, kjer je skoncentrirano veliko uspešnih poslovnežev in vrhunskih športnikov. Mondenost je posledica kapitala, ki ga ti ljudje zaslužijo s svojim delom. Zavedati se morate, da vrhunski športniki in poslovneži iščejo kraje po svetu, kjer se družijo in s tem tudi razvijajo in napredujejo."

V Monaku živi tudi Rogličev morda največji konkurent Tadej Pogačar, a Bračič z njim ne sodeluje, tako da težko povleče natančne vzporednice. Pa dejstvo, da ta dva kolesarja ločuje skoraj deset let starostne razlike? "V kolesarstvu smo prišli do fenomena mladih izjemno uspešnih kolesarjev, česar si pred desetimi ali dvajsetimi leti nismo mogli zamisliti. Za vrhunske rezultate v vzdržljivostnih športih so bila včasih najboljša leta od 28 do 35, saj je treba z dolgoletnim treningom razviti pljučno in srčno kapaciteto ter seveda lokalno mišično vzdržljivost. V zadnjih letih pa zasledimo, da že 12-letniki trenirajo specifično za kolesarja, kar pomeni, da se je specializacija v kolesarstvu pomaknila za nekaj let navzdol. Na to me opominja tudi veliko število poškodb mladostnikov. Tako na primer lahko že 20-letnik povprečno na dirki goni na 400 vatih, kar pred leti ni bilo možno. Primož ima to prednost, da je začel kolesariti šele pri 23 letih in da je preskočil prekomerno utrujanje v mladostniških letih." Tudi zato mu Bračič napoveduje, da bo lahko dirkal "še kar nekaj sezon na najvišjem nivoju".