Zmago Gomzi
Veliko znanih obrazov, med katerimi so bili tudi nekdanji nogometaši NK Maribor, se je minulo sredo na pobreškem pokopališču v Mariboru poslovilo od 22. aprila leta 1945 v Sarajevu rojenega Slobodana Filipovića. Nogometaša, ki je za klub iz Ljudskega vrta igral v tedanji prvi in drugi jugoslovanski ligi. K vijoličastim je kot najboljši igralec Famosa iz Hrastnice in mladinski reprezentant BiH prestopil leta 1969, klubu ostal zvest do leta 1975, zanj pa odigral 124 tekem.
Slobodan Filipović, za svoje najbližje Bobo, za nogometne prijatelje pa tudi Fičo, je v mariborskem klubu pustil globok pečat. Veljal je za enega od najboljših obrambnih igralcev. Ni bilo mesta v obrambni vrsti, na katerem ne bi prikazoval odličnih iger. "Fičo je bil steber obrambe. Kot obrambni igralec sem z njim zelo dobro sodeloval, dopolnjevala sva se v igri. Slovel je kot borben in zanesljiv nogometaš. Znal je reševati kočljive trenutke pred našimi vrati, nanj sem se vedno lahko zanesel," je o Filipoviću povedal Miro Petrič, ki je kot branilec z njim igral od leta 1970 dalje. "Bil je odličen igralec v osrčju obrambe, eden najboljših v ekipi, nepopustljiv, oster v dvobojih, v katerih pa je vselej obdržal športno držo. Skrbel je tudi za vedro razpoloženje med soigralci. Nanj imam lepe spomine," je povedal nekdanji napadalec vijoličastih Branko Horjak, ki je bil Filipovićev soigralec prav tako od leta 1970.
Po končani nogometni poti se je Filipović podal v podjetniške vode, krog njegovih prijateljev se je še razširil, tesne prijateljske vezi pa je ohranjal tudi s svojimi nekdanjimi soigralci. Toda njegova prva skrb je vselej bila družina, ki sta si jo ustvarila s soprogo Jožico. "Njun ljubeč in spoštljiv zakon je polepšalo rojstvo hčera, Petre in Katje, še dodatno pa, ko so na svet privekali vnuka Filip in Niko ter vnukinji Maruša in Una, ki jih je dedek imel neizmerno rad in bil tudi ponosen nanje," je v poslovilnem govoru med drugim povedal zet Žiga.
Slobodan Filipović je po upokojitvi pogosto zahajal v turistični dalmatinski kraj Gradac, v hišo svojih staršev, kjer je brezskrbno in neizmerno užival. Slobodan je s soprogo v Gradac odpotoval tudi sredi aprila letos, tam so se jima pridružili še drugi družinski člani in skupaj so praznovali njegov rojstni dan. Prvega maja pa je začel tožiti nad bolečinami v želodcu, rešilec ga je odpeljal v splitsko bolnišnico, kjer so po pregledu povedali, da ni nič hujšega in da bo čez dan ali dva sposoben za vožnjo do Maribora, kjer bi zdravljenje nadaljevali v UKC Maribor. Ko je družina začela urejati vse potrebno za prevoz, pa so iz bolnišnice sporočili, da naj bi mu odpovedalo srce in da je preminil.
