Naveza bratov in sestre Popović v selekcijah HDK Maribor: Ledna dvorana jim je drugi dom

Ledna dvorana Tabor jim je z leti postala drugi dom. Tine (19 let) je hokej začel igrati že pred 16 leti, nazadnje je bil vratar članske ekipe, a je pri 18 letih končal aktivno pot. "Hokej sem opustil zaradi težav s kolki, ostal pa sem v hokeju kot trener, sem pomočnik Jureta Verliča pri treningih vratarjev. Vesel sem, da sta tudi brat in sestra v hokeju, še posebej da se je Miha odločil za vratarja. Nanj lahko prenašam nekaj svojih vratarskih izkušenj. Je poslušen, deloven in že sedaj odličen vratar," je povedal Tine Popović.

Vsakemu je lahko vzor

Tudi trener vratarjev vseh klubskih selekcij Jure Verlič je pohvalil Miho. "Je prvi vratar kadetske ekipe, iz leta v leto zelo napreduje. Vsakemu športniku je lahko vzor, saj vsak dan trdo trenira. Podobno kot je marljiv na treningih, je tudi v šoli, vse, kar je doslej počel, se mu obrestuje. Po statistiki je eden najboljših vratarjev lige do 17 let. Čaka ga svetla prihodnost," je opisal Jure Verlič, ki pa prihaja iz ene najbolj znanih hokejskih družin. Njegov oče Andrej Verlič velja za očeta mariborskega hokeja. Jure je bil eden najboljših vratarjev v zgodovini kluba, njegov brat Miha pa je igral na dvojih olimpijskih igrah in dveh svetovnih prvenstvih, sedaj pa že vrsto let igra v nemški prvi ligi.

Obetavnega mladega vratarja Miho Popovića je pohvalil tudi trener članske ekipe in eden legendarnih hokejistov kluba Denis Kadić: "Je zelo nadarjen vratar in predvsem deloven fant. S trdim delom se je razvil v odličnega vratarja. Je član ekipe do 17 in do 19 let, na nekaj tekmah se je preizkusil tudi v članski ekipi. Ima voljo do dela, želi napredovati, kar zelo cenim. V članski ekipi postaja velika konkurenca Srbu Lazarju Iliću in Hrvatu Omarju Ždraloviću, ki sta, podobno kot on, uspešna v šoli in na ledu."

Miha Popović priznava, da se je vratarskih veščin naučil tudi od brata Tineta. "Hokej me je privlačil že kot otroka, dodatno pa me je k odločitvi zanj spodbudil Tine. Najprej sem bil igralec, ko pa je v klubu začelo primanjkovati vratarjev, sem stopil med vratnice. Tine je bil v prvih letih tudi moj vzornik. Zadovoljen sem, da klub daje priložnost za dokazovanje mlajšim igralcem," razloži dijak športnega oddelka II. gimnazije, ki poleti za razvedrilo igra še nogomet, košarko in kolesari. "Ledna dvorana Tabor je postala moj drugi dom, treniram domala vsak dan, moja največja želja pa je postati članski reprezentant. Čaka me trnova pot, kajti prednost imajo običajno vratarji Olimpije in Jesenic, moraš izstopati in trdo delati več let, da te opazijo," je dodal.

Sestra po poti obeh bratov

Špela je z 12 leti najmlajša iz hokejske družine Popović, za njen športni razvoj skrbi trener Rene Zernko, ki bdi nad ženskimi klubskimi selekcijami. "Špela igra za ekipo do 13 let, dobiva tudi priložnost za dokazovanje v članski ekipi v mednarodni ligi DEBL. Zaradi mladosti igra s potrdilom dveh zdravnikov, da je telesno in psihično sposobna naporov igranja med starejšimi. Napreduje z velikimi koraki, je zelo prizadevna, trenira domala vsak dan," pravi Zernko.

Špelo sta za hokej navdušila brata, trenirati je začela pri treh letih. "Vsakega treninga se veselim, želim napredovati in doseči čim več. Rada bi igrala tako, ali še bolje, kot igrajo najboljše igralke naše članske ekipe, da postanem članska reprezentantka in morda kdaj zaigram za kakšen klub v tujini," svoje želje razkrije učenka sedmega razreda OŠ Prežihovega Voranca. "V šoli nimam težav, čeprav treniram trikrat ali štirikrat na teden, ob koncu tedna pa igram na tekmah. Žal tekme v Ledni dvorani Tabor spremlja skromno število gledalcev, lahko bi jih bilo več, mariborski hokej si to zasluži," doda Špela Popović.

Denarja toliko, da preživijo

Miha Milič, ki je lani postal predsednik HDK Maribor, pravi, da je zanimanje mladih za hokej v Mariboru in okolici precejšnje. "V vseh selekcijah je aktivnih blizu 130 igralcev in igralk. Najmlajši, stari tri leta, hokej spoznavajo skozi igro, nato nadaljujejo izpopolnjevanje v drsanju in hokejskih veščinah v različnih starostnih kategorijah," klubsko organiziranost pojasni Milič in se ozre tudi na materialno plat delovanja kluba. "Zlatih časov, ko je bilo v Mariboru dovolj denarja tudi za hokej, ni več. Da preživimo, denar zagotavljamo s članarino, proračunom, prek razpisov občine, ob pomoči kakšnega sponzorja in donatorja. Letni proračun je približno 150 tisoč evrov, denar gre predvsem za prevoze na tekme in s tekem, za plačilo sodnikov, trenerjev ... za osnovne dejavnosti. Za nakup opreme in še česa bi potrebovali še 50 ali več tisoč evrov," doda prvi mož kluba.