Številni prebivalci Sarajeva so se danes s polaganjem cvetja in molitvami spomnili pokola na tržnici Markale v središču mesta pred 25 leti, v katerem je umrlo 68 ljudi, več kot 140 pa je bilo huje ranjenih. V Narodnem gledališču v Sarajevu je potekala tudi spominska seja državnih in mestnih oblasti.
Nekdanji član predsedstva SFRJ Bogić Bogičević, ki se je udeležil spominske seje, je povedal, da je resnica o tem, kar se je zgodilo na Markalah, neizprosna in nepreklicna, zaradi česar je njeno zanikanje žalitev. "Danes smo tu, da se poklonimo vsem žrtvam Sarajeva v obdobju med letoma 1992 in 1995, ko je beograjski režim na čelu s Slobodanom Miloševićem pisal najbolj sramotne strani svoje zgodovine. Ravnodušnost do ponarejanja, izpodbijanja in oporekanja bi nas naredila za sostorilce zločinov," je povedal Bogičević po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.
Predsednica Združenja civilnih žrtev vojne v občini Sarajevo Senida Karović pa je ob tem poudarila, da je tržnica Markale simbol spomina na vse ubite in ranjene v času obleganja Sarajeva. "Uničevanje mesta Sarajevo in pobijanje nedolžnih civilistov je obdobje, ki je trajno zaznamovalo naša življenja," je dejala.
5. februarja 1994 so s srbskih položajev na polno tržnico Markale izstrelili minometno granato. Ubitih je bilo 68 ljudi, 144 pa ranjenih. Napad na tržnico je bil eden najbolj krvavih dogodkov med obleganjem Sarajeva med letoma 1992 in 1995. Trajalo je 1425 dni in velja za najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni evropski zgodovini. V času obleganja je bilo na območju Sarajeva po uradnih podatkih ubitih 14.541 ljudi, od tega več kot 1600 otrok. Več kot 50.000 ljudi je bilo ranjenih. Tankovske granate so uničile več kot 35.000 poslopij v mestu. Zaradi obstreljevanja Sarajeva, tudi napada na Markale, je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na dosmrtno zaporno kazen obsodilo Stanislava Galića. Gre za generala vojske bosanskih Srbov, ki je poveljeval enotam, ki so obstreljevale mesto. Zaradi obleganja prestolnice BiH sta bila na haaškem sodišču nepravnomočno na dosmrtni zapor obsojena tudi nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji vojaški voditelj bosanskih Srbov Ratko Mladić.
